Ljubi moj Odon!

Iz Novare.
Blaženi.
Prepričan sem, da mnogi ljudje ne vedo, kakšna je razlika, ko nekoga ogovarjamo s »sveti« drugega pa z »blaženi«. Da ne bom šel v detajle, ampak približno taka kot, če tvoje ime nekje izgovarjajo Odon, drugje pa Oton!
Hočem reči: v nebesih si … in ali ti zdaj manjka še en čudež več, da bi te lahko častili kristjani vesoljne Cerkve in ne le tisti znotraj meja tvoje škofije … to je nebeška birokracija. In dlakocepljenje.
In dlakocepske sorte si moral biti tudi ti, moj dragi blaženi in/ali sveti Odon ali Oton, kot pač take sorte mora biti vsak inšpektor! In to si bil: inšpektor.
Pripadal si pobožnemu in strogemu redu kartuzijanov … ki sredi noči vstajajo k molitvi, nikdar ne jedo mesa, ob petkih in drugih postnih dnevih pa živijo zgolj ob kruhu in vodi, dnevi pa jim minevajo v delu in tišini … Pa so v tvoj samostan blizu rodne Novare prispeli žalostni glasovi o mlačnosti kartuzijanskih bratov v kartuziji Jurklošter. In nam tako zgodovina – historia magistra vitae est – spet izpriča, da smo Slovenci že od nekdaj »iskali bližnjic« pa naj si gre za pot na Triglav ali pa za redovna pravila.
In ne verjamem, da ja bila »mlačnost«, ki so ji bili podlegli ti slovenski kartuzijani, zgolj v tem, da so namesto petnajst do štirih zjutraj, vstajali deset do! … Ali pa da so si na postni petek v kozarec nalili za prst več mrzle vode, kot to dovoljujejo pravila … ampak so ta pravila kršili kot kakšni … Joj! Hotel sem reči »frančiškani«, pa ne bom. Pa ne zato, ker ne bi bil mnenja, da če kdo, znajo frančiškovi bosonogi ubožni bratje presmučati skozi ideje svojega ustanovitelja, pač pa tega ne bom rekel zgolj zato, ker je v času, ko si se ti Odon/Oton sprehajal po naših krajih, Frančišek še prodajal blago v očetovi trgovini!
No, tvoja inšpekcija ni bila kdovekako uspešna in si predstojnike in celo samega papeža prosil, da so te razrešili te zoprne službe in odrešili verjetno še bolj zoprnih Slovencev.
Končal pa si »blažen med ženami«, saj si prevzel duhovno vodenje nunskega samostana. Zgradili so ti posebno – kartuzijansko – celico ob cerkvici in si od tam hodil pridigat redovnicam … kajti: ženska noga še menda ni stopila v nobeno kartuzijo, niti na obisk ne…
Razen – ah, Slovenci, Slovenci – ki so v Pleterje spustili Jovanko … pa jo, hvalabogu, tudi izpustili. Čeprav … kako drugače bi se znala izteči zgodovina nekdanje države, če bi nekdanja prva dama postala opatinja?

Ljubi moj Odon ali Oton, obilo žegna ob tvojem godu, pa nam ga vrni in izlij na nas!

Gregor