Petek, 12. januar

»Pravim ti: ‘Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!’ Ta pa je vstal in takoj vzel posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga ter govorili: ‘Kaj takega še nikoli nismo videli.’«
(Mr 2, 11-12)

Saj poznate odlomek: Jezus hromemu odpusti grehe, ker pa se pismouki pohujšujejo, da to sme le Bog, ga še ozdravi njegove bolezni in mu reče Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!
Vsak greh vnese nered v stvarstvo, v naše življenje, predvsem v naše odnose. In kar na lepem ni tako nepomembno, da Jezus reče hromemu, naj pospravi za seboj. Naj počisti nered, ki ga je greh povzročil. Morda se zato tolikokrat vračamo k starim grehom in napakam, ker ne pospravimo za seboj. Ker smo posteljo pustili … za vsak slučaj. Ker tako radi ležemo in še malo podremuckamo na starih navadah … starih pregrehah … in se ne zavedamo, da se valjamo v grehu!
Ko ti Jezus odpusti, ko te ozdravi, ne bodi površen, malomaren in nemaren. Počisti, pospravi, popravi! Da bodo ljudje slavili Boga in govorili: »Kaj takega! Še nikoli doslej! Vau!«