Četrtek, 14. marec

»Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni resnično; drug je, ki pričuje o meni.«
(Jn 5,31)

Če še Jezus pravi, da sam o sebi ne more pričevati, kako bi potemtakem mogli mi?
Sam o sebi lahko povem le malo preverjenega, saj mi je pogled nase omejen. Zanašam se lahko samo na občutja in pogled. In zdaj: kar pomislite, kolikokrat so vas vaša občutja že prevarala?! Kolikokrat ste čutili ali se počutili drugače, kot je to okolica dojela in dojemala, in kot ste kasneje ugotovili, da je res.
S pogledom pa tudi lahko objamem in dojamem le zelo omejen del svojega telesa. Bog je duhovit. Ustvaril nas je po svoji podobi, v tem telesu, takem, kot je. In zdaj pomislite, da dveh delov našega telesa, ne moremo videti brez pomoči ogledala: obraza in zadnje plati. Moramo se pogledati v ogledalo. Drugi – naši bližnji – nam držijo ogledalo in nam povedo, ali imamo obraz ali smo brezobrazni ter kolikšne in – oprostite izrazu – kakšne riti smo.