Petek, 17. maj

»Spet, drugič, mu je rekel: ‘Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?’ Rekel mu je: ‘Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.’ Rekel mu je: ‘Pasi moje ovce!’«
(Jn 21, 16)

Tole je zadnje zabeleženo srečanje Petra in Jezusa, med katerim Peter Jezusu na troje vprašanj trikrat zatrdi, da ga ljubi in da ga ima rad, Jezus pa mu trikrat naroči, naj pase njegova jagnjeta in ovce.
Tolikokrat smo že prebrali in slišali ta odlomek, da se nam ne zdi prav nič nenavaden. In prav res ni. Razen, če vas seveda ne zmoti podatek, da je ob res velikem številu pastirjev v bližnji in daljni okolici, Jezus za pastirsko službo določil – ribiča! Ob njunem prvem srečanju, mu je celo zatrdil, da bo ostal ribič, le da bo lovil ljudi in bo tako ribič ljudi! (glej Lk 5, 10 in Mt 4, 19) Sedaj pa mu v roke namesto ribiške palice, potisne pastirsko.
Služba je služba, in za službo so potrebne izkušnje in izobrazba. Poklic pa je v domeni tistega, ki kliče. Se zgodi, da kak profesionalec kdaj viha nos in je užaljen. Saj Bog dostikrat pokliče amaterje, ljubitelje … nikoli pa diletante.