Četrtek, 18. januar

»Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili in govorili: ‘Ti si Božji Sin!’«
(Mr 3, 11)

Velikokrat sem že prebral ali slišal tale stavek, a prvič me je prešinilo: Hudič je veren!
Ljudje se delimo na verne in neverne, in pri tem mislimo, da verni verjamejo v Boga, neverni pa pač ne. In je temu tako. Tako se po birokratsko loči vero od nevere.
A – presneta reč – saj tudi hudič verjame v Boga!
A priznati, da Bog je … ni še nič. Tudi hudič ga priznava.
Priznati Bogu, da je Bog … tudi ni še nič posebnega, in to zmore in očitno celo mora vsak hudič.
Ljubiti Boga … tega pa hudič ne more. Ko bi ga vzljubil, bi mu odpadli rogovi in spet zrasla angelska krila.
In to ni hec.
Niso vsi, ki trdijo da so verni ali jih imamo za verne, tudi božji!
In kako je z mano? Me srbi na hrbtu pri lopaticah, ali na vrhu glave?