Torek, 2. april

»Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?«
(Jn 20, 14-15)

Kako naj bi vedela kdo jo kliče?
Kako naj bi ga prepoznala, ko je imela oči otekle od solza in groze pravkar minulih dni?
Kako naj bi ga prepoznala, ko pa je iskala Njega, ki je iz nje odgnal sedem hudih duhov. Ki je od nje odgnal sedem grehov. In ko je grešila sedemdesetkrat sedemkrat, ji je sedemdesetkrat sedemkrat odpustil. Kako naj bi ga prepoznala, ko je šla za Njim in je bila z Njim, ko je zakričal in izdihnil. In je mrtev.
Kako naj bi ga prepoznala, ko pa je iskala Njega, ki bi moral biti v grobu. Ko je čakala Njega, da bi prišel iz groba.
Potem pa jo je poklical po imenu.
In ni bilo več nobenih vprašanj. In le en odgovor.
Ker ni prišel iz groba. Ni se vrnil. Šel je naprej. Dalje in dlje.
Ni se vrnil, a je bil tu.
Šel je dalje, pa je vendar ostal.
Ker se ljubezen nikoli ne vrača po isti poti. Ker ljubezen spremni vsako pot. In vse poti. Ker gre naprej. Dalje in dlje. Pa vendar vedno ostane. In je tu.
Kot On.