Torek, 23. april

»Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi.
Jezus je hodil v templju gor in dol po Salomonovem stebrišču.«
(Jn 10, 22-23)

Evangeliji nam dokaj temeljito poročajo o vsem, kar je Jezus počel. In Jezus je vedno kaj počel. Tako najdemo zapisano, da je oznanjal Božje kraljestvo, ozdravljal bolnike, hodil iz kraja v kraj, molil … Če odštejemo vožnjo s čolnom po viharnem morju, ki jo je prespal – brez dvoma utrujen od neprestane akacije – je bil Jezus vedno v pogonu, vedno zaposlen.
Tule pa najdemo zapis, da je hodil gor in dol … brez posebnega dela. Morda ga je zeblo, saj piše, da je bilo pozimi? Morda se je rekreiral? Je mogoče, da je zgolj postopal? Da je zapravljal od Boga Očeta podarjeni čas?
Morda …
Morda me bo kdo spet obtožil, da se norčujem, a to res ni moj namen. Razmišljam, da mi – morda – Jezus hoče povedati, da je Gospodar mojega časa in mojega dela. Slehernega časa in slehernega dela. Da je z menoj v vseh časih in v vsakem dejanju … početju …
Tudi, ko – morda – le postopam in zapravljam čas.