Ponedeljek, 29. april

»Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje.«
(Mt 25, 1-4)

Za vsak dopust, ali pa če grem zdoma zgolj za dan ali dva, spakiram preveč. In ko po povratku zlagam obleke nazaj v omaro in iz prtljažnika avtomobila nosim v klet vse tisto, kar sem vzel s seboj »za vsak slučaj«, samega sebe ozmerjam za nespametnega in si obljubljam, daj je bilo tokrat zadnjič in da res nikoli več!
In mislim, da je to zato, ker pripadam generaciji, ki je nekajkrat letno doživela akcije NNNP – Nič nas ne sme presenetiti, ko smo se ob zvokih siren prerivali po hodnikih do šolskega igrišča, in se pretvarjali, da je potres ali požar ali – kar smo otroci imeli najraje – zračni napad. In nas nikoli ni nič presenetilo. Kako bi nas le lahko, ko pa so nas po objavi obvestili o akciji dva dni prej!
Nič nas ne sme presenetiti. Niti Gospodov prihod. Svetilka brez olja je le okras: kič in dekoracija. Kot je lahko kič in okras in dekoracija obisk svet maše. In molitev. Moje krščanstvo … če vsemu temu manjka olja!