Sobota, 3. februar

»In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo., in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi.«
(Mr 6, 32-33)

Iz tega odlomka lahko sklepamo, da so apostoli zelo počasi veslali, če so jih prehiteli ljudje, ki so tekli okrog jezera. Morda je se je Jezus zato kak dan kasneje odločil, da gre tudi sam raje peš. Resda je on hodil po vodi … a to je tema za kako drugo debato.
Težko verjamem, da so bili poklicni ribiči slabi veslači. Verjetno so morali biti res zelo utrujeni. Ne nazadnje jih je Jezus zato poslal na krajši oddih »v samoten kraj«. (Mr 6, 31)
A ko so na »samotnem kraju« naleteli na množico, Jezus ni rekel: »Fantje , gremo drugam, tu ne bo miru.«, temveč jih je, kot piše, »začel učiti mnogo stvari«. Ljudi, seveda … s tem pa tudi svoje učence. Posredno jim je tako povedal: »Da, dragi moji, imate pravico do počitka, če in ko ste utrujeni. Vendar ne, če in ko vas ljudje potrebujejo!«
In če smem še sam dodati nekaj Jezusovih besed: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«