Petek, 3. maj

»Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.«
(Jn 14, 12)

Te besede me dvignejo pod nebo, a me hkrati prizemljijo.
Si lahko sploh predstavljate, da ste sposobni del, ki jih je Jezus vršil, oziroma da ste sposobni še mnogo več?! Tako zatrjuje sam Jezus. Kakšna milost božja in radodarnost!
Zakaj torej ne opravljam niti sence sence del, ki bi jih moral opravljati, ko vendar trdim, da verujem, da je Jezus Božji Sin?
Zato ker so besede lahke in ker v teoriji premikam gore, za katere mi v praksi primanjkuje vere, pa čeprav bi je bilo zadosti zgolj gorčično zrno. (glej Mt 17, 20)
Lahko bi torej rekli, da zgolj sanjam o tako veliki veri, in ne bi se dosti motili.
In bom sanjal še naprej, saj verujem – skupaj tako s starozaveznim kot novozaveznim Jožefom – da Bog uresničuje to, kar šepeta v sanjah.