Četrtek, 4. april

“Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma.” (Lk 24,45)

Tale navedek iz današnjega evangelija prav kliče, da se ga postavi ob bok vsem komentarjem in polemikam ob (najnovejšem in novem) prevajanju svetopisemskih besedil.
Prevajanje je namreč v domeni uma/razuma, ne srca. Prevod je interpretacija originalnega besedila, srce pa interpretira prevod. Oboje pa je treba “prevesti” v življenje oziroma živeti.
Upam seveda, da je tako razum kot srce odpiral Bog. Saj kaj nam na koncu  drugega preostane kot upanje? Ah, seveda: še vera in ljubezen. V vseh prevodih in originalu.