Ponedeljek, 4. marec

»In vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. On pa je šel sredi med njimi in je odhajal.«
(Lk 4, 29 – 30)

Kot se je godilo v tistih časih, se žal godi še danes. Besede iz odlomka zelo točno povzamejo odnos današnje moderne družbe do Jezusa. Do Boga.
Vse kar je božje in sveto hočemo pregnati iz svoje srede, iz svojih mest, domov, družin, iz umetnosti in naslovnic časopisov, ven iz svojega vidnega in miselnega polja … ven: na obrobje in še dlje: v prepad.
Govorijo o ločitvi Cerkve od Države, s čimer – če se zadeva prav in pravilno razume – ni nič narobe in proti čemur – če se mene vpraša – tudi Jezus ne bi imel pripomb. Vsaj ne kaj dosti, pa čeprav nad ločitvami ni bil navdušen (glej Mt 19, 1-12).
A ko hočejo ločiti Cerkev od Države v resnici želijo ločiti človeka od Boga. Zdaj mi pa povejte: ali se lahko srce loči telesa? Kaj se zgodi s telesom, ko ga zapustita duša in Duh?