5 DO 55

Danes imam rojstni dan
In sem si moral napisati pesem
Moral
Res: moral … vsaj še letos,
če hočem pesniški zbirki,
ki jo imam namen letos podtakniti že kakemu uredniku,
dati naslov »Pet do petinpetdeset«
in objaviti vsaj teh pet rojstnodnevnih pesmi

Rodil sem se ob pol enih zjutraj
Sinoči pa sem legel k počitku krepko po eni
in sem tako lahko, ne da bi me vest obtožila goljufije, začel tkati verze
Ni šlo …
Ni težjih križev od tistih, ki si jih stešemo in naložimo sami
Tiste, ki so nam namenjeni, pa nam Bog sam pomaga nositi
Zaspal sem utrujen

Ponoči sem sanjal
kot pač sanjajo preroki in sveti možje
A ker nisem ne eno, še manj drugo, težko razložim, kaj sem sanjal:
S hčerko sva tekmovala v peki slaščic,
a vsa posoda, ki nama je bila na razpolago,
je bila že oziroma še umazana,
tako da sem se počutil kot doma
Kar ni imelo nobenega smisla,
saj je tekmovanje potekalo v moji domači cerkvi,
v kateri pa se ne počutim več doma
in v kateri le redko srečam Boga,
tako da ji težko sploh rečem cerkev
Zbudil sem se še preden sva vzela biskvit iz pečice
Mi nagaja podzavest ali Bog?
Sem material za svetnika ali zgolj nekdo, ki kvari povprečje?
Ali morda povprečen svetnik zasvojen s sladkorjem?
Odgovor je jasen … se mi zdi

V kuhinji je dišalo po sladkem:
Žena se je vgnezdila v moje življenje
in iz njega dela pesem in čokoladne rogljičke s polnozrnato moko
Pregreha zamaskirana v zdravje:
to so ti rogljički
To je moja žena:
pokrita rihta

Napisala mi je pesem in mi jo dala v branje
Konec me je zbegal
Pisalo je: Lepa sem od tvoje
Kaj? sem vprašal
»Ah,« je rekla, »oprosti, zbrisala sem tvojo lepoto.«
»Ah,« sem rekel, »oprosti, to gre v mojo pesem. Zbrisala si mojo lepoto!«

Smejala sva se, a drži:
Drug drugemu briševa lepoto
Jemljeva si jo, si jo kradeva,
Da si jo lahko vedno znova podarjava
Da sva zmerom lepša
Vsaj drug drugemu
Druge pa naj … lepo nekaj gleda!

Na kosilu sem bil z družino, ki je zrasla iz mene,
večerjal pa z družino, iz katere sem zrasel
Vmes sem odprl svoj mali humidor
in izbral »Dias gloria«, kot pač pritiče takemu dnevu,
a je bila družba preveč prijetna, da bi jo zapustil,
tako da bom kadilne in žgalne daritve opravil jutri
in bo tako še »Deus gloria«

V današnjem evangeliju piše, da se je Kristus,
čeprav so ga iskali, da bi ga poslušali,
»umikal v samotne kraje in molil«
Je prevzetno,
če rečem, da sem mu
(vsaj v tem)
vse bolj podoben?

Lep dan mi je naklonil
On, ki je vsemogočen in dober
Lepo življenje
Bogu hvala
Jutri pa:
»Deus gloria« z »Dias gloria«
Se že veselim
Amen.