petek, 5. januar

»Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.«
(Jn 1, 47)

Mnogokrat se mi zazdi, da prevod Svetega Pisma ni ustrezen. Pa ne da bi dvomil v znanje in strokovnost prevajalcev, a časi so se v dveh tisočletjih le eno majčkeno spremenili, se vam ne zdi? In ljudje nikakor ne komuniciramo tako »poštirkano«, kot nekdaj. In če je Trubar za Natanaela, še lahko prevajal, da v njem ni »Falshie« … in sta Dalmatin in Japelj prevedla, da tudi »goljuf« ni, je v današnjih časih prevesti, da »v njem ni zvijače«, naravnost naivno.
A prav to – se mi zdi – je Jezus rekel Natanaelu: »Naivnež!«
In imamo danes to za zmerljivko, za žalitev … A ker trdno verjamem, da Jezus nikogar ne žali, ampak vedno pove resnico, potem tudi biti naiven, ni narobe. Ne rečem, da se naivnemu človeku dobro godi … kje pa! … prej nasprotno … Ampak ni pa narobe biti naiven: zaupati ljudem. Verjeti, da ti želijo dobro. Da ti ne lažejo. Da te ne varajo. Da nimajo nič za bregom.
O, ubogi naivnež! O, ubogi tepec naivni! Kako te bodo ljudje izkoriščali! Kako se ti bodo posmehovali. Kako te bo življenje teplo in kako razočaran boš znova in znova. A videl boš »nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim!«
Bodi torej človek v katerem ni zvijače! Kristjan! Naivnež! A tudi: preprost kot golob in zvit kot kača!