Ljubi moj sveti Klemen Dvoržak!
Želel si biti duhovnik, a si najprej postal pek.
In če mene vprašaš, je to dobra vstopna točka v duhovno življenje. Kdor lomi kruh Božje besede in Učlovečeno Besedo, Kristusa, v evharističnem kruhu, mora vedeti kako se kruh sploh speče.
Dobro je vedeti, da se h kvasu, da lahko prekvasi vse testo, dodasta tako sladkor kot sol.
Dobro je vedeti, da sta za dober kruh potrebna tako moč za gnetenje, kot čas za vzhajanje.
Dobro je vedeti, da sta za kruh nevarni tako premrzla kot prevroča peč.
Dobro je vedeti, da sveže pečen kruh zadiši tudi sitemu, a da vročega ni zdravo jesti.
Dobro je vedeti, da redko uspe že prvi hlebec, in da se tudi po dolgoletni praksi kakšna peka vseeno sfiži.
Vse to si skusil in izpričal s svojem pestrem in pisanem življenju. Rojen na Moravskem, očetu Čehu in mami Nemki, veljaš za apostola poljske Varšave in avstrijskega Dunaja.
Hotel si biti duhovnik, pa nisi imel denarja za študij.
Hotel si v samostan, pa jih je jožefinska reforma prav takrat zaprla.
Hotel si biti »samotar«, in se v molitvi in premišljevanju posvetiti Bogu, pa je cesar Jožef prepovedal samotarstvo.
Zato si še naprej pekel žemljice, pogače in hlebce.
A sestavine so bile zmešane in testo je že vzhajalo. Pri tridesetih si končno začel študirati teologijo in pri štiriintridesetih si bil posvečen za duhovnika. Nato si vstopil še k redemptoristom.
Peka se je začela.
Dvajset let v Varšavi, nato še dvanajst na Dunaju si, kot piše, »obnavljal kraljestvo Božje ljubezni.« Bil si oče vsem, kdor je bil žalosten, je odhajal od tebe potolažen in kdor je bil lačen, je odšel nasičen.
Kot pridigar in spovednik, si bil pomemben ne le za Poljake in Dunajčane, ampak tudi za Slovence in Indijance, saj si odločilno vplival, da se je študent prava Baraga določil za duhovniški in misijonski poklic.
Kaj vse se zgodi, če človek zaviha rokave in zamesi kruh! Kako je že rekel Kristus? »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« (Mt 13, 33)
Ljubi moj sveti Klemen Dvoržak. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor