BOŽIČ 2022
Kaj se dogaja in kako se nam godi na sveti večer?
Najprej ste pospravili po hiši ali stanovanju … kjerkoli že prebivate … čemurkoli že rečete dom. In kakorkoli že se preostalih 364 dni v letu počutite v svojem domu – hočem reči: lahko ste srečni ali nesrečni, lahko ste osamljeni ali obdani z družino … s katero ste seveda lahko na smrt skregani ali sobivate v nadzemski harmoniji – dom imate. Tega žal mnogi na tem našem ljubem božjem svetu ne morejo reči.
Tu v naši vasi, v naši župniji ne poznam nobenega brezdomca. Hvala Bogu, vsi živimo po domovih, in tudi Dom za ostarele in bolne šteje. Tudi Dom upokojencev šteje. Dom je dom.
In ta dom ste nocoj vsaj nekoliko pospravili. Po svojih močeh. Morda ni bilo časa. Morda ni več prave volje ali razloga za »generalko«, morda ste kaj enostavno pometli pod preprogo ali pa perilo, ki se vam ga ne da zložiti v omare in predale preprosto pokrili z odejo – kot to storijo moji otroci – a kakšno reč ste brez dvoma premaknili, umaknili ali pa kaj neuporabnega in pretečenega vrgli v smeti.
Podobno je s spovedjo. Ali morda tudi ni bilo časa? In prave volje? Razlogov, kar priznajte si, je iz dneva v dan dovolj.
Nato ste svoj dom pokadili in blagoslovili. Vsaj upam.
Izgovori, da nimate s čim kuriti, … so brezpredmetni:
Vzemite list papirja. Navaden. Bel. Format A4 bo dovolj. Verjetno. Kaj pa vem …
Začnite pisati.
Naredite spisek ljudi, ki so vam letos šli na živce. Spisek ljudi, ki so preizkušali vašo ljubezen do bližnjega, vašo potrpežljivost in prijaznost. Vljudnost. Kar nekaj jih je verjetno v vaši neposredni bližini. Doma. V hiši. Morda celo v postelji!
Naredite spisek ljudi, ki so vas spravljali v obup. Vas pripravili do tega, da ste izustili par krepkih. Si dali duška z udarcem v kaj trdega. Ali z brco v kaj podobnega. Precej je teh ljudi… Obupnih… Srečevali ste jih na ulici, se vozili mimo njih na cesti, jih gledali po televiziji. Tu je lahko tako rekoč ves državni zbor… Hecno, kako ti lahko nekdo, ki ga nikoli nisi srečal v živo in ga tudi ne boš, odvzame mir srca! Presneta reč, da je en list premalo.
Naredite spisek ljudi, ki jih ne marate. Spisek ljudi, ki so vas v tem letu užalili. Žalili, celo. Ki so vas zmerjali. Vas obrekovali, ali pa samo opravljali. Spisek ljudi, ki so vas ranili … vas spravili v jok … Morda celo do tega, da ste zakleli!
Nato vzemite nov list. Navaden. Bel. Format A4 bo dovolj. Verjetno. Kaj pa vem …
Naredite spisek ljudi, ki so vas letos razveselili. Spisek ljudi, ki so vam polepšali kak dan. Vam naredili uslugo ali dve. Spisek ljudi, ki so vam pomagali in vam bili v oporo. Kar nekaj jih je verjetno v vaši neposredni bližini. Doma. V vaši hiši. Morda celo v postelji!
Naredite spisek ljudi, ki so vas letos nasmejali. Vas pripravili do tega, da ste bili veseli. Vam pomagali, da ste še sami storil kaj dobrega in nesebičnega. Precej je teh ljudi… Odličnih… Srečevali ste jih na ulici, se vozili mimo njih na cesti, jih gledal po televiziji.
Hecno, kako ti je lahko nekdo, ki ga nikoli nisi videl v živo in ga tudi nikoli ne boš, v tolažbo. In zgled! Hvala Bogu: en list bo premalo!
Naredite spisek ljudi, ki so bili z vami prijazni. Usmiljeni. Ki so se vas spomnili. In molili za vas!
Pa spet nov list: Naredite spisek ljudi, ki ste jih letos užalili. Žalili, celo. Jih ranili. Obrekovali ali samo opravljali. Jih spravili v jok in zmerjali. Kar nekaj jih je v vaši neposredni bližini. Doma. V hiši. Morda celo v postelji. In v službi. In na cesti. In na spletu. In v svetu. V zgodovini.
Nov list: Za ljudi, ki ste jih razveselili. Spravili v smeh in zanje molili.
Hecno, kako se na vseh seznamih pojavljajo ista imena. Isti obrazi. Bratje in sestre…
Morda res ni bilo časa za spoved, morda ni bilo volje … a če ste spisali te sezname, se morda počutite, kot po spovedi …
Vse liste dajte na kup. Zmečkajte. Zažgite in posujte s kadilom. Da na ta sveti večer s svojim smehom in ranami, z ljubeznijo in bolečino blagoslovite prostorje svojega bivanja. Svoj dom.
In dopustite, da Bog blagoslovi vaše življenje.
In večerjo.
Morda res ni bilo slavnostno Master chef finale s petimi hodi, a tudi, če ste si samo zavreli hrenovke, je bilo danes malo drugače in posebno.
Nato ste zaprli in zaklenili vrata, doma ste morda pustili koga, ki čuva vaš dom … ki pazi, da Betlehemska luč ne dogori do konca in se kaj ne vžge. Res ne bi bilo prijetno, ko bi na nocojšnji večer vznemirjali gasilce … da bi jim pokvarili večer, ko so doma z družinami … ali pa pri polnočnici …
In zdaj ste tu. V cerkvi. Pri jaslicah. Morda niti ne veste zakaj. Morda mislite, da vas je prignala moč navade. Tradicija. Ali pa zgolj radovednost, kako bo pa letos?! Morda niti ne veste, da verujte?! Morda niti ne veste, da ste tu, ker so vas predramili angeli in vam oznanili veselo vest. Da je rojen Odrešenik. Kako neki, saj nikoli še niste videli angelov, razen naslikanih na cerkvenem stropu in na božičnih voščilnicah. A ti angeli so bili ob vas na dan vašega krsta. Ko ste bili majhni in drobni, kot nocoj Jezušček v jaslicah, in so vas predramili v novo življenje in vam oznanili, da ste se rodili v Bogu in da ste za vse večne čase Božji! In da se boste vse večne čase vračali k jaslicam. V cerkev. Pa še vedeli ne boste zakaj. Ker je seme vere majhno kot gorčično zrno, da ga še opazite ne in morda sploh ne veste, da ste verni in verujte. Da ljubite in da ste ljubljeni.
Poglejte v jaslice. V štali je Luč sveta. Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. Luč, ki je tema ne sprejema.
Poglejte v jaslice. Iz njih vas gleda in blagoslavlja veliki in večni brezdomec. Ki nima doma. Ki nima kamor bi glavo naslonil. Ponudite mu svojo ramo. Ponudite mu svoje srce.
Povabite ga domov. Noben dom ni tako majhen in nepospravljen, da bi ne mogel sprejeti tega Božjega klošarja. Lačnega vaše ljubezni.
Saj se Jezus nocoj ni rodil Mariji in Jožefu.
To se je zgodilo v tistem veličastnem trenutku zgodovine, ko smo začeli šteti čas.
Jezus se je nocoj rodil meni. V meni. Zame.
V mojem naročju je. V mojem srcu je ta nemočna, krhka ljubezen, ki ne mine.
Nocoj Močni, Večni in Vsemogočni ni skrit v gorečem grmu… v oblačnem stebru… v potresu in viharju… nocoj ni nad oblaki…
Nocoj Močni, Večni in Vsemogočni ni bel golob… ni plamen… ni šum vetra… nocoj ni nad oblaki…
Nocoj Močni, Večni in Vsemogočni ni mistični, z ranami pokriti Kristus s trnjevo krono… nocoj ni nad oblaki… in ni na križu…
Nocoj je v mojem naročju… v mojem srcu… v moji štali…
Nocoj je Močni, Večni in Vsemogočni stvaren… kot bela hostija v moji dlani…
Kruh za mojo lakoto…
Vino za mojo žejo…
Tolažba za moje ranjeno srce…
Upanje za mojo upehano dušo…
Vesel, miren in blagoslovljen božič. Vsem. V vsem. In kljub vsemu.