TOREK 9.12.
»Tako ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil eden teh malih.« (Mt 18, 14)

So dnevi, ko se mi zdi, da me Bog ne sliši, da se ne zmeni zame. Včasih se mi celo zazdi, da ga ni … tam na oni strani, kjer bi moral dežurati in me čuvati. Prav mogoče je, da je Bog spet stekel za kako izgubljeno ovco, ki je odkrila luknjo v ograji in se izgubila.
In sem užaljen. Kako bi ne bil.
Morda se zato tolikokrat tudi sam »izgubim«. Da me Bog najde in se me razveseli.
O, kakšna ovca sem!
In kako dober je Bog.