KRIŽ

Ležem na križ.
In nisem več sam svoj.
Noge mi povlečejo navzdol,
v globino,
k zemlji iz katere sem izšel.
Nad mojo glavo je napis,
ki se norčuje iz mene.
Priča o tem kako me vidi svet.
In je resničen le na pol.
Roke mi potegnejo levo in desno.
Do skrajnih mej.
Da začutim svoje telo,
sebe samega,
razpetega med zlo in svetost.
Na sredi pa je moje ubogo srce.
Prav tam kjer se stranici križa prekrižata,
kjer se srečata.
In kakor sem
v začetku
objel križ
in ga nosil,
čutim kako me zdaj križ objame.
In me drži.