Ljubi moj sveti Aleksander!
Bil si škof v Aleksandriji. Ne verjamem, da se prav pogosto zgodi da se škof in škofovsko mesto imenujeta enako, in – roko na srce – je treba povedati, da Aleksandrija ni dobila imena po tebi, pač pa po velikem osvajalcu Aleksandru Velikem, po katerem si morda tudi ti dobil svojega.
Bi bilo pa zanimivo pogledati kako bi se zvenela imena tistih naših mest, ki premorejo škofovski sedež, če bi jih poimenovali po imenih naših škofov. A poskusiva?
Murska Sobota bi postala Peterburg, in v isti maniri bi bila tako Ljubljana lahko Stalingrad, Celje pa Maxville ali Milano. Koper bi bil Georgtown, Novo Mesto Andrianopel in Maribor Louisville.
Si predstavljate, koliko potov in stroškov bi imeli zaradi spremembe naslovov in dokumentov ob škofovskih imenovanjih, če bi kaj takega izvajali v praksi? Včasih so osvajalci in vladarji vseh sort prekrščevali imena mest, v upanju, da bodo prekrstili tudi prebivalce … in naj seveda poudarim, da glagol »prekrščevati« tukaj uporabljam v zelo nekrščanskem pomenu.
A hvala Bogu so minili ti časi. Nekaterim se sicer še vedno kolca po Titogradu in podobnih imenih … pa jih bo sčasoma že minilo. Upam.
Ampak oprosti, ljubi moj sveti Aleksander, da te utrujam z neduhovitimi domislicami in našo dnevno politiko. Tako političnih igric kot neduhovitosti, oziroma neprave duhovnosti, si se brez dvoma nasitil že v svojem življenju, saj si se teološko spopadal z duhovnikom Arijem, ki je trdil, da je Jezus Kristus ustvarjen in ne rojen iz Boga Očeta. Zaradi tega spora je bil sklican prvi vesoljni cerkveni zbor v Niceji.
Tega ne pišem, da bi se ti hvalil z poznavanjem zgodovine, ampak da bi se ti zahvalil, saj tudi po tvoji zaslugi vero izpovedujem, kot jo, in verjamem v »edinorojenega Sina Božjega, ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki, in je Bog od Boga, Luč od Luči, pravi Bog od pravega Boga, rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom!«
Ljubi moj sveti Aleksander! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da bomo prav verjeli in verovali, da se bomo za pravo vero tudi borili, predvsem, pa da bomo po pravi veri živeli.
Gregor