Moj ljubi sveti Anton Marija Claret!
Zadnjič sem slišal zanimiv stavek. Namreč – da je statistika kot bikini: precej razkrije, ne pa vsega.
A kaj ima pobožen in svetniški škof iz devetnajstega stoletja opraviti z bikinkami? Z bikinkami prav nič, pač pa s statistiko.
No, roko na srce, vem, da te, ljubi moj sveti Anton Marija, tudi statistika prav nič ne zanima, saj tega, zaradi česar si pristal v statistiki in ne nazadnje v občestvu svetnikov, nisi počel zaradi številk, pa če so še tako impresivne, temveč iz ljubezni do Boga in bližnjega. Zaradi prve in največje zapovedi, torej, in druge, ki ji je enaka.
Zdaj pa k številkam. Ko si leta 1851 iz rodne Španije prišel na Kubo in zasedel že štirinajst let izpraznjen in zaprašen nadškofovski prestol v Santiagu, stanje seveda ni bilo zavidljivo. Da je bila več kot polovica krščenih otrok nazakonskih, je podatek, ki pove tako rekoč vse.
Najprej si poskrbel za duhovne vaje za – recimo – rahlo razpuščene duhovnike. Nato pa si se »s Kristusom, v Kristusu in po Kristusu« lotil dela. V dobrih dveh letih ti je uspelo poročiti 12 000 koruznikov in podeliti 100 000 birm.
In se bom pri tem podatku kar zaustavil in te prosil, ljubi moj sveti Anton Marija, da nam pri ljubem Bogu izprosiš kakega takega nadškofa. Pa niti ni treba da je »nad«, lahko je čisto navaden. Bo pa res nenavadno in čudežno, če mu bo v kakem našem Šentjakobu uspelo opraviti le procent tega, kar je tebi uspelo v Santiagu.
Ko te je za osebnega spovednika in duhovnega voditelja izbrala sama španska kraljica, ki so jo mučili podobni problemi, kot njene podanike na Kubi, nisi odstopil niti za ped in si tudi njej jasno dal vedeti kaj mora storiti. In je spokorjena zapustila prešuštno zvezo in se vrnila k zakonitemu možu.
S tem svojim zapisom te spravljam v nevarnost, da bi nekdo, ki te ne pozna, lahko mislil, da si vse življenje posvetil preganjanju koruznikov. Vendar so te neverjetne številke, le majhen delček tvojega duhovno bogatega življenja, ki si ga prebil med oznanjevanjem, v spovednici in na prižnici. In ne nazadnje na plovbah med Španijo in Kubo.
Predvsem pa grešnikov nisi preganjal, ampak si jih spreobračal, osvajal z besedo in ljubeznijo, osvajal njihove duše za Boga in večnost.
Ljubi moj sveti Anton Marija Claret! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da nam naše nravno življenje ne bo španska vas.
Gregor