Ljubi moj sveti Dionizij!

Menda si bil eden sedmih škofov, ki jih je papež Fabijan v 3. stoletju poslal na področje današnje Francije, da bi poganskim Galcem prinesli veselo oznanilo. Ni znano po kakšnem ključu ste si škofje razdelili področja delovanja, a če je bilo vaše sestankovanje približno na nivoju današnjih škofovskih konferenc, lahko le zaključimo, da tega verjetno ne ve niti Sveti Duh.

Kakorkoli že … dejstvo je, da si postal prvi škof Pariza, ki se je tedaj, imenoval še Lutetia Parisiorum, in dejstvo je, da nisi naletel na dober, še manj prijazen sprejem. Še več, oziroma še huje: znašel si se sredi preganjanja in skupaj z duhovnikom Rustikom in diakonom Elevterijem, ki – pošteno je, da to povemo – prav tako godujeta danes skupaj s tabo, si, ker se veri, ki ste jo prišli oznanjat, niste hoteli odpovedati, pretrpel mučeniško smrt. 

Na Monmartru, ki danes velja za središče in srce Pariza, so vam odsekali glave in vaša trupla odvrgli v Seino. Pobožni verniki so tvoje truplo izvlekli iz vode in te pokopali na mestu, kjer danes stoji znamenita katedrala, ki seveda nosi tvoje ime.

A zanimiva legenda trdi, da si se ti v reki zgolj umil, nato pa kar sam vzel odsekano glavo pod pazduho in pot pod noge ter tako prepešačil 10 kilometrov iz centra do predmestnega pokopališča v današnjem pariškem okrožju Saint-Denis, kjer seveda stoji že prej omenjena katedrala. Skupaj z znamenitim benediktinskim samostanom in grobovi številnih francoskih kraljev. Vsekakor turistični in romarski »must see«!

Zaradi tvojega brezglavega sprehoda ni čudno, da si največkrat upodobljen z glavo v rokah, prav nič čudno pa ni, da so te postavili za priprošnjika proti glavobolu. Ali pač? Namreč: kako te lahko boli nekaj, kar se te ne tiče več?

No, kar pa je meni še posebej zanimivo in obenem duhovito pa je to, da nosiš ime znamenitega poganskega boga vina – Dionizija, ki je še danes – in to Slovenci dobro vemo – zelo češčen. In tistega, ki se poganskemu češčenju vina preveč in prevečkrat preda, ga tudi rada boli glava. 

Ker je takih precej, ni čudno, da so te, ljubi moj sveti in krščeni Dionizij, uvrstili med štirinajst priprošnjikov v sili. Imena štirinajsterice sicer nekoliko variirajo od kraja do kraja, se mi pa zdi, da si ti na seznamu v čisto vseh krajih in variantah.

Dejstva, da vas je v svetniškem zboru kar nekaj s pogansko pijanskim imenom, pa ne bom komentiral. Ne nazadnje je celo sam Jezus spreminjal vodo v vino.

Ljubi moj sveti Dionizij Pariški! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor