Ljubi moj sveti Dominik!

V zadnjih nekaj letih sem ničkolikokrat slišal ali prebral stavek, da je »Cerkev v krizi«. 

In ob tem imamo seveda v mislih izpraznjene cerkve in osip duhovnih poklicev, pa tudi mnoge žalostne škandale – od spolnih zlorab do finančnih prevar – v katere so vpleteni mnogi vidni in seveda posvečeni predstavniki Cerkve. Ti škandali, so seveda v veliki meri – poleg vsesplošnega duhovnega odklona od svetega in presežnega – pripomogli k praznim cerkvam, lemenatom in samostanom, koliko ljudi pa smo od Cerkve in Boga odgnali še vsi preostali krščeni s svojim mlačnim življenjem, pa raje ne pomislim.

Cerkev je v krizi. In nekaj se bo moralo zgoditi. In Bog ne čaka križem rok ter pošilja svoje preroke, ki z jasno besedo in življenjskim zgledom, oznanjajo pravo in živo vero, veselo oznanilo in dramijo srca k spreobrnjenju. Koliko jih slišimo in koliko jih poslušamo, pa je že drugo vprašanje.

Cerkev je v krizi. Pa vendar očitno še ni tako hudo, kot je nekoč že bilo. Hočem reči: Kolikšna je šele morala biti kriza Cerkve v 12. oziroma 13. stoletju, da Bogu ni preostalo drugega, kot da je poklical svetega Frančiška Asiškega in seveda tebe, ljubi moj sveti Dominik, ki sta se prav zares tudi srečala v vatikanski čakalnici, ko sta prišla v Rim s prošnjo, da bi papež potrdil redovna pravila vajinih na novoustanovljenih bratskih skupnosti. 

Oba redova sta dala veliko svetnikov in sta še danes živa med nami, le da so se Frančiškovi bratje malo delili, Tvoji dominikanci pa so ostali enotni. Frančišek je bratom naročil naj oznanjajo evangelij, če je treba tudi z besedo, med tem ko si ti že v začetku stavil na dobre pridigarje. Frančišek je bojda postavil prve jaslice, tebi, ljubi sveti Dominik, pa pripisujejo rožni venec. Pa ne bo čisto držalo, kajne, čeprav si ga rad molil in se je prav po zaslugi dominikancev ta molitev tako razširila in priljubila tako pri Bogu, kot pri ljudeh; molitev pa je obstaja že prej.

Prva pa je, kot je dobro znano rožni venec molila Božja Mati Marija, ki je, kot je zapisno v evangelijih vsaj od jaslic dalje »vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu«? (Lk 2,19) In brez dvoma je svojega Otroka, svojega Sina spremljala vsaj v mislih in v duhu, če ji ni bilo dano, da bi bila vedno in povsod zraven. Torej je molila! Rožni venec!

Ljubi moj sveti Dominik. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in v obilni meri izlij na nas, da prave vere in čistih src izidemo iz te krize. Pa zmoli gori v nebesih v ta namen še ti kak rožni venec.

Gregor

 

PRISLUHNI