Ljubi moj sveti Gregor VII!

Ni lahko slediti soimenjakom, ki so se s svojimi deli v preteklosti več kot izkazali, in tudi zate je kdo mislil, da si, ko si dokaj nerad sprejel papeško službo, obul prevelike čevlje. In čevlji so bili res veliki, če samo spomnim, da jih je od Gregorjev prvi obul tisti, ki so mu ljudje in zgodovina nadeli ime Veliki. Če je bil Gregor Velik, kako veliki so morali biti šele njegovi čevlji. Sploh zate, ljubi moj Gregor VII, saj v življenjepisu piše, da si bil neznatne postave.
A čevlji so ti bili prav. Prej bi lahko rekli, da so ti bili premajhni.

Odločno si nadaljeval boj, ki si ga začel še kot tesni sodelavec – morda bi bil bolj primeren izraz: osebni tajnik – kar petim papežem, namreč: da se posvetna oblast ne sme vmešavati v imenovanja škofov, še najmanj pa v imenovanje in postavljanje papeža. Nekaj, kar se nam danes zdi tako logično in samoumevno, včasih pač ni bilo. Morda tudi danes ni in sem jaz samo naiven in preveč zaupam Svetemu Duhu. Če je to sploh mogoče?
Mislim: preveč zaupati Svetemu Duhu.

No, ti si zaupal.

Gregor Veliki je znan po gregorijanskih mašah in gregorijanskem koralu, ti si se v zgodovino zapisal z gregorijansko reformo. Ki te je sprla s tedanjim nemškim kraljem. Ko te je z upornimi škofi pozval k odstopu, si ga izobčil. In še enkrat, ko se je po prvi spokoritvi vrnil na stara pota. 

Precej odločen si bil za nekoga z »neznatno postavo«, in lahko bi celo rekli, da so te čevlji, ki si jih obul, ožulili, saj te je ljudstvo, ki te je predlagalo za papeža, na koncu pregnalo iz Rima. Kaj češ, »Hozana!« in »Križaj ga!« se držita skupaj še od Kristusovih časov.

V življenjepisu piše še, da si bil osebno skromen in v zunanjem nastopu čudno junaški. Ne vem, kaj točno pomeni, da si čudno junaški. Čuden sem tudi jaz, kar se junaštva tiče, pa ne vem, no …

Ljubi moj sveti Gregor VII! Obilo žegna ob tvojem godu. Pa nam ga,reformiranega ali ne, vrni in izlij na nas.

Gregor