Ljubi moj sveti Irenej!

Že če pade sneg, je prijetno, da ti kdo skida pot ali vsaj malo uhodi gaz. In korak na izletu je neprimerno bolj sproščen, če se lahko držiš označene, markirane poti. In garmin v avtu … ko te prijazen glas vodi in ti pove: »Čez dvesto metrov zavijte ostro desno« in te obvesti »Prispeli ste na cilj!«

Nekdo pred mano je že šel to pot. Nekdo jo je že prehodil in mi jo označil, da se ne zgubljam, da lahko grem hitreje in varneje, da v poti lahko celo uživam, ko ni treba stalno paziti in se odločati, ali levo ali desno?

Skozi vso zgodovino Stare Zaveze je Bog pošiljal glasnike, očake in preroke, ki so kidali, gazili, utrjevali in označevali pot, ki je peljala k učlovečenju Njegovega Sina. Zadnji se je, kot garmin – »prispeli ste na cilj« – oglasil Janez Krstnik, ko je rekel. »Glejte, Jagnje Božje!« in s prstom pokazal na Jezusa.

A pot se z Jezusom ni končala. Nasprotno, šele začela se je! In spet so na vrsto prišli pogumni raziskovalci, ki so se podali v negotovo, nepoznano, neuhojeno smer, kamor je s svojimi golobjimi krempeljci kazal Sveti Duh. Prvi kristjani, apostoli, mučenci, so za ceno svojih življenj krčili še neshojeno pot. 

In potem si prišel ti, ljubi moj Irenej, ki si poti evangelija zarisal v zemljevid teologije, da nas lahko eksegeti, škofje in pastirji, še danes po garminsko usmerjajo na poti do nebeškega kraljestva.

A z garminom je treba biti previden. Nekoč sem sledil blagemu glasu, s katerim me je posneta gospodična zvabila z glavne ceste na stransko pot, nato na gozdno … skoraj do brezpotja, kjer sem se moral umikati v grmičevje, da sem mogočnim tovornjakom naloženimi s hlodovino, dal prosto pot. Ko sem potem doma na zemljevidu preverjal prevoženo pot, sem videl, da me je njen blagi glas peljal skozi »vražji prolaz« – tako je pisalo na zemljevidu: hudičev prehod.

Ni vsaka pot za vsakega in niso vse bližnjice nujno potrebne. Čeprav Jezus pravi, naj si izberemo tesno pot, je včasih pametno poslušati kak moder nasvet in napraviti ovinek, kajti teh blagozvenečih glasov, ki nas preko teološkega garmina zapeljujejo na sumljive stran poti, je bilo v dva tisoč letih precej … in jih kar ne zmanjka.

Ti ljubi moj sveti Irenej, si zaupanja vreden vir, saj si evangelij, kot učenec svetega Polikarpa, ki je bil učenec evangelista Janeza, pil zelo blizu izvira. Iz neskaljene vode.

Obilo žegna za tvoj god, božji potohodec, izvidnik in kartograf. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da si bomo izbirali pravih poti.

Gregor