Ljubi moj sveti Izidor!
Danes si sploh ne znamo več predstavljati sveta brez interneta. Po zaslugi med seboj povezanih računalniških sistemov je vse, kar si želimo ali moramo vedeti, od nas oddaljeno le nekaj klikov.
In morda se komu zdi nenavadno, da so modre cerkvene glave za zavetnika interneta – tega čuda našega hiper modernega časa – izbrale tebe, ljubi moj sveti Izidor, ki si živel v zgodnjem, res zelo zgodnjem starem veku. A kdor se čudi temu tvojemu patronatu, pač ne ve, da si bil – poleg tega, da si bil pobožen škof – še za naš čas zavidljivo razgledan in učen možak, doma na številnih področjih znanosti.
Svoje polihistorsko znanje si okronal z delom »Etymologiarum libri XX«, ki je obsegalo dvajset knjig, nekakšna univerzalna enciklopedija »rerum humanorum divinarumque cognito« – znanje o človeških in božjih rečeh -, v katerem si skušal strniti celotno znanje svoje dobe. Obdelal si vsa področja človeške dejavnosti: gramatiko, retoriko in dialektiko, matematiko in geometrijo, glasbo, astronomijo, medicino, modroslovje, pravo, kmetijstvo in živalstvo, arhitekturo, gledališče, umetnost vojskovanja, ter seveda teologijo.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bila ta obsežna enciklopedija na nek način internet srednjega veka. Vse kar je tedaj kdo želel ali moral vedeti je bilo le par obratov listov stran … če nekoliko parafraziram svoj lastni citat.
Le da so bile knjige tedaj bolj redko posejane. Imeli so jih izbranci, bogati in pismeni. Pa vendar je bilo morda – če nekoliko zlovoljno pretiravam – teh knjig več kot danes, ko smo resda vsi po vrsti bogati do te mere, da sleherni dom premore vsaj po en namizni računalnik, par prenosnikov in ducate pametnih telefonov s katerimi se dete, ki je komaj dobro shodilo že zna povezati z medmrežjem, medtem ko boš knjige iskal zaman. In to kljub pismenosti pove nekaj o naši razgledanosti.
Res: živimo v času, ko je vse, kar si želimo od nas oddaljeno le nekaj klikov, a če si res želimo le to … potem smo resnično ubogi in se noben »temačni srednji vek«, s katerim nas strašijo, ne more primerjati s temo, v katero preko buljenja v ekrane lezemo.
Ljubi moj sveti Izidor! Potrebujemo tvojega znanja. Potrebujemo tvoje modrosti. Potrebujemo tvoje vere. Da ne bomo zgolj kopičili podatkov. Da jih bomo znali ne zgolj prebrati, ampak tudi razbrati. Razločiti. Presojati. In prav uporabljati.
Kaj naj rečem, ljubi sveti zavetnik interneta? Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
