Ljubi moj sveti Julijan Ubogi!
Ubogi si, res. A ne ker bi bil ubožen, saj ti denarja ni manjkalo, temveč zaradi svoje krute, res uboge usode.
In dvakrat ubogi, zaradi površne in krivične – z eno besedo: slovenske – obravnave.
V obeh knjigah: Letu svetnikov in Svetniku za vsak dan, se Dolenjcu in za njim še Čuku zapiše, da si bolj »legenda, kot resnična osebnost«! In se mi taka ocena ne zdi samo površna in omalovažujoča, temveč celo svetoskrunska! Mar to pomeni, da smo na oltar med svetnike postavili pravljično bitje?! Potem lahko zraven damo še Samoroga in Špicparkeljca!
Nadalje oba zapišeta, da gre za »krščansko preobleko mitološke grške povesti o Oidipu«! Na tvojem mestu bi ju tožil zaradi obrekovanja. Kajti Oidip je, kot je znano ubil očeta in se poročil s svojo materjo, medtem ko si ti, po spletu žalostne in uboge usode, zgolj – če smem tako reči – ubil oba svoja starša.
Da povzamem za nepoučene: prerokovano ti je bilo, da boš ubil svoje starše, zato si odšel daleč od doma, tam si se poročil in mirno živel. Po dolgih letih sta te starša sklenila poiskat. Prišla sta do tvojega doma, medtem ko si bil na lovu in tvoja žena jima je odstopila posteljo, da si odpočijeta, sama pa je odšla v cerkev. Zloben jezik ti je prišepnil, da te žena vara, ljubosumnost te je prignala domov in videč dvojico v postelji v navalu besa pokončal oba. Ko si spoznal, kako okrutno si uresničil prerokbo, si se podvrgel hudi pokori, ki se je – če skrajšam dolgo zgodbo – končala, ko si oskrbel gobavca, ki je bil sam Kristus. Ni čudno torej, da tvoja podoba krasi občinsko palačo v Assisiju!
In kakšna kariera ti je uspela v literaturi in glasbi. O tebi sta pisala Bocaccio in Flaubert, in o tebi prepevat kar dve operi, kar bi težko trdili za kateregakoli drugega svetnika. Morda so te prav zaradi zvezdniške kariere prišteli med legende. Ali pa gre zgolj za slovensko foušijo!
Odrinjen, zaradi svoje uboge usode, si priprošnjik mnogim odrinjenim in ubogim: morilcem – jasno, pa vagabundom in cirkusantom, če naštejem najbolj uboge in odrinjene med njimi.
Ljubi moj sveti in ubogi Julijan. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor