Ljubi moj sveti Justin!
V življenjepisu ob tvojem imenu, ki pomeni »pravičen in pošten«, in letnici smrti, ki je 165, stoji zapisano: svetnik, filozof in mučenec, in se – žleht, kot sem – sprašujem o vrstnem redu. Kaj od tega si bil prej, oziroma ali si postal mučenec, ker si bil filozof ali ker si bil svetnik?
Pa žlehtnobo na stran.
Najbrž ni nepomemben podatek, da si bil rojen v srcu Palestine, v mestu, ki je bilo zgrajeno na ruševinah nekdanjega Sihema, poznanega po Jakobovem studencu … kjer je Jezusa zažejalo in je Samarijanko prosil : »Daj mi piti!«, hkrati pa potešil njeno in našo žejo z Živo Vodo.
Tudi tebe je že od mladih nog žejalo … po modrosti in resnici … po Bogu … le da nisi vedel, kako priti do Njega. Vse tedaj znane filozofske šole so te razočarale in pustile praznega, dokler te ni – med sprehajanjem ob morski obali – nagovoril nek starec in te usmeril k starozaveznim prerokom in h Kristusu. In tako si, filozof, postal zavzet razlagalec in oznanjevalec Evangelija, posledično mučenec in končno svetnik.
Zdaj mi je tudi jasno, zakaj so mi tako pri srcu samotni sprehodi ob še bolj samotni morski obali: Ker se tam sprehaja Bog! Tebe, moj ljubi sveti Justin, je nagovoril starec, tvojega svetniškega in teološko filozofskega kolega Avguština pa otrok. Sta bila to angelska poslanca ali morda celo sam Oče in Sin? Vsekakor je bil Sveti Duh, ki vaju v razmišljanju vodil k obali in potem premišljeno vodil nazaj med ljudi. Vse skupaj pa je – vsaj zame – še en dokaz Božje duhovitosti in nedoumljivosti, saj se Vsemogočni in Edini enim razodeva kot razigran Otrok, drugim spet kot zrela Modrost. Le mi se v svoji omejenosti prepiramo, katera podoba je prava, in ob tem »filozofiramo«, da se kar kadi!
Kot se je skozi zgodovino neprestano dogajalo in se žal še vedno godi, so modri misleci oblastnikom vsaj nesimpatični in neprijetni, če ne celo odveč, in se jih najraje znebijo. Tako ali drugače. Zlepa ali zgrda.
Pripiši to moji žlehtnobi, ampak duhovito se mi zdi, da te je – filozofa – na smrt obsodil filozof, stoik in rimski prefekt Rustik. Rustik pomeni »robat« ali »grób« in je seveda res, da kaj takega – robatega – včasih prav gróbo premaga kar je nežnega in milega, da pa nežno in milo, če je pravično in pošteno, na koncu koncev vedno zmaga.
Ljubi moj sveti filozof Justin! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor