Ljuba moja sveta Katarina Sienska!

Marsikaterega površnega bralca tvojega življenjepisa verjetno preseneti podatek, da si že od rosnih let dalje želela oditi v samostan. Mene to ne preseneča. Ker nisem površen bralec. In sem prebral tudi, da si bila štiriindvajseti od petindvajsetih otrok!
Sem peti otrok in vem, kaj je gneča v družini.
Imam šest otrok in vem, kaj je gneča v družini.
In se ne čudim, da si iskala samoto samostanskega življenja.

Čeprav se je treba zavedati tudi, da je tudi v tedanjih samostanih vladala kar precejšnja gneča. Saj ni bilo tako kot danes, ko mnogi redovniki in redovnice po svojih samostanih živijo bolj kot puščavniki. V samoti in osamljenosti. V zadnjem času vse pogosteje naletim na »samostansko skupnost«, ki – vsaj v slovenskem jeziku – pozna tudi dvojino in ne le puščavske ednine in občestvene množine, kar le težko vzdrži ime »skupnost«! Prostora pa je dovolj. In številne prazne celice pričajo, da so v nekdanjih časih, kljub gneči, imeli zagotovljeno samoto.
In da ne bo pomote: nič ne kritiziram in nobene misli tokrat ni ne za ne med vrsticami. Reči hočem le, da so današnje redovne oziroma samostanske skupnosti bolj puščavniške sorte. Da o župnikih, ki so namesto na prijateljsko druženje s kaplansko druščino ob taroku, obsojeni na igranje pasjanse, sploh ne govorim!

In da me kdo ne obtoži površnega branja: Nisi šla v samostan. Najprej si si pri očetu izborila za svojo sobo, kamor si se umaknila za tri leta, potem pa si se pridružila dominikanskim tretjrednicam … ki so živele v svetu in ne za samostanskimi zidovi … in si (kot piše) »dejavno sodelovala v dogajanjih svojega mesta in Cerkve tistega časa«. Kar je kar nekoliko nepredstavljivo za današnji čas, ko se ločitev Cerkve od države razume kot popolno ignoriranje vsega, kar je povezano s Cerkvijo … razen, če gre za škandale, vredne naslovnic, ki bodo dvignile naklado in gledanost.

Ljuba moja sveta Katarina! Kako zelo bi te potrebovali … da bi kakšno rekla … da bi kaj povedala … Ti, ki si samega papeža prepričala, da se je vrnil iz pregnanstva in spet zasedel Petrov sedež … Ti, ki si nepismena, pisala toliko in tako, da so te razglasili za cerkveno učiteljico … in si takorekoč iz domače dnevne sobe postala sozavetnica Evrope!
To je baba! Bi rekel celo mili pater Geržan. To je dama! To je mama! In sestra!
To je sveta žena!

Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in razlij na nas!

Grego