Ljuba moja sveta Lidija!

Iz let svoje rane mladosti, če ne kar otroštva, se spomnim popevke, ki se je s svojim refrenom na veke vekov zasidrala v moje male možgane – in pustimo pri miru dejstvo, da se drugam ni mogla zasidrati, ko pa velikih možganov ne premorem. 

»Draga naša Lidija« je na humoren način opevala poskus tedanje avtoritarne in enoumne oblasti, da bi v vojaške vrste zvabila dekleta in žene. No, sedaj me sicer nekateri ljudje prepričujejo, da ta oblast sploh ni bila tako avtoritarna in enoumna, oziroma neumna, če se mene vpraša, ampak je bila po njihovem živopisan cvet demokracije! In med temi ljudmi je ogromno takih, ki so se rodili davno po tistem, ko je država, ki jo je ta živopisna oblast tako demokratično vodila, žalostno in krvavo propadla … pa vendar dobro vejo, kaj ne bi! 

Se pa v množici teh »podučevalcev« najde tudi avtor omenjene popevke, ki se ga iz let svoje rane mladosti, če ne kar otroštva, spomnim kot duhovitega, predvsem pa družbeno kritičnega ustvarjalca, z leti pa se je pridružil hordi tekstopiscev in kompozitorjev, ki obračajo tri akorde, medtem ko sivolaso plešasti prepevajo o najstniški zaljubljenosti in se pobeljenih zob nasmihajo v kamere nedeljskih tv popoldnevov. 

Človek bi pričakoval neko zorenje, oziroma prehod v zrelost in žlahtnost, ne pa da od obetavnih in nadarjenih ljudi prejema le nežlahtne vonjave, ki sledijo fazi po zrelosti.

No, kakorkoli …

Včasih sem mislil, zdaj pa, kot rečeno, vse bolj dvomim, da si je dotični avtor namenoma za svojo popevko izbral ime – Lidija. Kajti ti, ljuba moja in sveta Lidija, si bila za svoje čase samozavestna in samostojna bolj, kot si današnje liberalne feministke želijo biti. Kajti iz skromnega zapisa v Apostolskih delih lahko sklepamo, da si bila ali vdova ali neporočena, skratka: sama; da pa si vodila uspešno firmo in gospodinjstvo. Da si sama odločala kdaj , kje in s kom se boš družila … in si tako pod svojo streho sprejela Pavla, Sila in Luka in sprejela tudi krst.

Bila si trgovka s škrlatom, in zato so te za svojo zavetnico vzeli barvarji, pa te prosim, ljuba sveta Lidija, da pod svoj patronat sprejmeš tudi tiste, ki radi menjajo barvo.

Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor