Ljuba moja sveta Ljudmila!

Tašče so grozna bitja.
Menda …
Ne gredo skupaj ne z zeti ne s snahami … V vse se vtikajo in vse pokvarijo … To vemo iz vicev, iz pravljic, iz filmov in iz romanov …

V resničnem življenju pa … kaj pa vem, no … Moja tašča je čisto simpatično bitje in se brez problemov druživa in pogovarjava. In tudi moja mama je bila z mojo ženo, torej s svojo snaho, v zglednih odnosih.

Bi rekel, da je tole s taščami za lase privlečeno, pa ne morem. Ne le, ker sem brez las, ampak ker poznam par primerkov, hvala Bogu v tujih hišah, kjer tašče odgovarjajo gornjim opisom. Je pa res, da tudi ostali vpleteni v družinske odnose niso čisto nedolžni pri tem, bodimo pošteni.

In tudi tvoja snaha, ljuba sveta Ljudmila, je bila svojega denarja vredna … kot se reče.
In je plačala lepe denarce, da se te je znebila. 

Običajno so tašče ljubosumne, ker izgubijo sinovo ljubezen, tu pa je bila snaha ljubosumna nate … pa ne zaradi sina, temveč zaradi podanikov, ki so te imeli rajši. In je najela dva morilca, da sta te zadavila. Mučeniška smrt … a tudi družinsko nasilje. Češka smrt, vsekakor… a ne more biti drugače, ko pa si bila češka kneginja.

Tvoje ime, Ljudmila, je v naših krajih kar pogosto … pa vendar poznam le eno Ljudmilo … no, vsi jo poznamo, ker se bavi s politiko … Mislim, da je s svojo snaho v lepih odnosih, kot se za krščansko žensko spodobi … in po tej strani ni v nevarnosti. A prav zaradi svoje krščanske drže in politične usmeritve, gre kdaj pa kdaj levim ženskam tako na živce, da bi jo kar zadavile. Pa Bog ne daj.
In ne bo dal.

Ti, sveta Ljudmila, bdi nad njo … in nad vsemi taščami … in snahami … Nad Čehi in nad vsemi nami, ki se kdaj pa kdaj »češko« vedemo.

Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor