Ljubi moj sveti Martin!

Slovenci radi potožimo, da smo še brez svetnika. 

No … uradno potrjenega in priznanega, seveda. Sam sem osebno imel čast poznati nekaj ljudi, za katere dam takoj roko v ogenj, da so brez dvoma svetniki v nebesih. In potem je tu še množica znanih in neznanih slovenskih obrazov skozi zgodovino … in pa seveda nepregledna množica mučencev, katerih grobove še odkrivamo po hostah, jamah in rovih in katerih kri bo, čakam, rodila nove kristjane.

Osebno sicer mislim, da je vse to pehanja po uradnem priznanju nekolikanj manj važno, kot trenutno velja v naši srenji. Mnenja sem, da nebeška vladarstva niso urejena po človeškem vzoru, kjer so potrebne meje, ustava, grb, zastava in himna, preden se greš lahko pogovarjat – ne vem – v Bruselj ali OZN. Božja vrata so odprta in ne potrebuješ ne številke ne napotnice! In vsi, ki so že na pravi oni strani, so akreditirani za posredovanje. Kogarkoli in kadarkoli!

Ampak malo sem zašel …

Tožimo torej, Slovenci, da smo še brez svetnika … A če bi izvedel anketo med ljudmi, sem prepričan, da bi več kot polovica vprašanih izjavila, da ga imamo! Svetnika namreč. Tebe! Svetega Martina!

Izredno si priljubljen v naših krajih, čeprav s Slovenci nimaš nobene pametne povezave. Rojen na Madžarskem, si večino življenja preživel v Franciji in si kot vojak skoraj gotovo prejahal naše kraje. Morda si prav tu naletel na premraženega reveža, ki si mu poklonil pol svojega plašča. Četudi … Slovenci smo takrat taborili še izza Karpatov. In če bi bil ta revež Slovenec bi zahteval cel plašč, ker … polovičarji pa nismo!

Ko si torej dal revežu pol plašča, cesarju, kar je cesarjevega, si dal še Bogu, kar je božjega … tako si pobožno škofoval v Franciji in ne verjamem, da si kdaj pomislil na Slovence … A tvoja smrtna ura, tvoj god, je padel v jesenski čas, ko se mošt prevre v vino in tako si podedoval vse poganske običaje, ki so vladali v naših krajih še pred našim prihodom, ali pa smo jih mi prinesli s sabo … skupaj z znamenito gosko, ki smo ti jo potisnili v roko … in s katero tudi nimaš nobene zveze, razen morda te, da se še danes rada kaka goska prilima na posvečeno osebo, pa čeprav je škof … in seveda, da ima vsaka goska tudi škofijo …

Pa dovolj natolcevanja. Pišem take, kot da sem se tudi sam pošteno namartinoval!

Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor