Ljubi moj sveti Rajmund Nonat!

Priznam, da te nisem poznal in da mi je novo vse kar berem o tebi. Že tvoj vzdevek je zanimiv in fascinanten. Nonat namreč izhaja iz »non natus«, kar pomeni »nerojeni«.

A, poslušalstvo, kajne da ste zastrigli z ušesi?! Kako je lahko živ človek ne rojen? 

V zgodbi sicer umanjka podrobnosti, a toliko se zve, da je tvoja mati umrla še pred tvojim porodom in da te so te zdravniki na drugačen način spravili na ta svet. Je šlo za carski rez ali še kaj bolj nenavadnega ni znano … vsekakor pa nisi bil rojen!

Verjetno gre temu pripisati dejstvo, da si znal ceniti dar življenja. In ti si svojega posvetil Bogu. In Mariji, ki si jo prosil, da ti postane mati. Pridružil si se redovni skupnosti, ki je reševala krščanske ujetnike iz mohamedanskih zaporov. Nekajkrat si potoval v Afriko in iz ujetništva reševal in odkupoval svoje brate po veri. Za njihovo rešitev si bil pripravljen ponuditi tudi samega sebe. 

Ker si jih rešil na stotine, so bili muslimanski sužnjelastniki kaj besni nate. Ko si jim padel v roke, so te strahovito mučili, ti z žarečim železom predrli ustnice in ti jih, da bi ti preprečili oznanjevanje evangelija, zaklenili s ključavnico. Po osmih mesecih ujetništva, so tudi tebe odkupili, papež te je imenoval za kardinala in te povabil v Rim, a si na poti podlegel ranam in umrl.

Ljubi moj sveti Rajmund! Daj, da bi znal kot ti, ceniti življenje. Ljubiti brate bolj od lastnega življenja. Da bi znal in zmogel svoje bližnje, s katerimi sem zapleten v delovne in prijateljske odnose, reševati iz vseh vrst ujetništev in sužnosti sodobnega časa. Da bi znal zakleniti svoja usta preden iz njih priletijo neumnosti in zle besede. Da bi, kot ti, pogumno pričeval in oznanjal evangelij.

Ljubi sveti Rajmund Nonat! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.

Gregor