Ljubi moj sveti Saturnin!

Kadar se kdo čudno vede, mu njegovi bližnjiki znamo zabrusiti, da je »za luno«. Tudi kadar je kaka situacija čudna in nenavadna radi rečemo, »da je tole pa za na luno.« Vsaj jaz tako rečem.

Ne vem pa, kaj naj rečem ob pogledu na današnji zapis na svetniškem koledarju?! Čeprav je situacija brez dvoma »za na luno«, bi bilo mogoče primerneje in pravilneje reči, da je »za Saturn«? Kajti na današnji dan se Cerkev spominja dveh svetnikov – kar samo po sebi ni nič nenavadnega in posebnega, saj se na sleherni dan na koledarju gnete precejšnje število zlato obsijanih glav. A Cerkev se na današnji dan spominja dveh svetnikov, ki se nista poznala in ki ju – razen vere v Boga in svetniške drže – nič ne povezuje – kar zopet ni nikakršna posebnost, saj sem tudi na take svetniške pare oziroma dvojice že naletel. Kar je posebno, nenavadno in za na luno je to, da se Cerkev danes spominja dveh svetnikov, ki imata identično ime! To pa je vsaj malce nenavadno in ker vama je ime Saturnin, ni le za na luno, ampak kar za na Saturn.

Res sem v zadregi, saj ne vem ali naj se pogovarjam zgolj z enim od vaju ali z obema, kajti na koledarju je zapisan en sam – in res ne vem kateremu od vaju je pripadla ta čast. Ali pa se morda izmenjujeta: vsako leto eden? Ampak kateri je potem letos na vrsti, da ne bom zagrešil kake neumnosti?

Čeprav večje neumnosti, kot je tole moje klobasanje, si že skorajda ni mogoče izmisliti. Res govorim in se obnašam »za na luno.«

Eden od vaju je bil rimski duhovnik, doma iz Kartagine, zaradi svoje vere obsojen na prisilno delo, med katerim je še vendarle ohranjal toliko moči, da je sotrpine spreobračal h krščanski veri, kar ga je na koncu stalo glave, drugi pa je bil približno ob istem času – to je konec 3. stoletja – iz Rima poslan misijonarit v Galijo in je postal prvi škof v francoskem Toulusu, v času Valerijanovega preganjanja kristjanov pa so ga naščuvani meščani privezali podivjanemu biku na rep in ga vleki po mestnih ulicah.

Berem še, da je sveti Saturnin – zgolj eden ali oba, to mi ni jasno – priprošnjik proti glavobolu in omotici, proti nadležnim mravljam in smrtnemu strahu.

Kakorkoli …

Ljuba moja sveta Saturnina! Obilo žegna ob vajinem godu. Pa nam ga vrnita in izlijta na nas, da bomo čim manj za na luno, in čim bolj za v nebesa!

Gregor