Ljubi moj sveti Sofronij!
Bil si šolan, izobražen, razgledan. Prepotoval si tako rekoč pol tedaj znanega sveta. Postal si opat, kasneje jeruzalemski patriarh.
A oprosti…
Tvoje ime me spominja na kak kemijski element … polonij … disprozij … vanadij …
Skratka: ob tvojem imenu pomislim na laboratorij, na epruvete in pipete, in kar vidim kako vse brbota, šumi in se kadi, ko se različni kemijski elementi mešajo med seboj … in pride do reakcij, včasih celo do eksplozije.
In takole – laboratorijsko napeto – je bilo tudi v tvojih časih 6. In 7. stoletja, ko teološke debate kar na lepem niso bile le pobožno filozofske narave, ampak so postale biološko kemijske!
Kakšen je bil ta Kristus? Učlovečeni Božji Sin! Koliko je bilo v njem človeškega in koliko božjega? Kakšno spojino sta dala ta dva tako različna in vsaj na videz nasprotujoča si elementa? Tako imenovani monofiziti so trdili, da sploh ne gre za spojino, marveč za raztopino. Da se je človeška narava v Jezusovi Božji naravi tako zmešala, tako použila, da je izginila. Kakor izgine kaplja sladke vode v slanem morju.
Ti si trdil, da je Jezus pravi Bog in pravi človek.
Dobro. Ampak kako je potem z voljo? Ima lahko oseba dve volji? In če ne, če je ena sama, katero? Človeško ali božjo? Tako imenovani monoteleti so trdili, da je volja le ena. Božja, seveda. Božji Sin se pač ne bo podrejal človeškim muham.
Ti si trdil, da je Jezus pravi Bog in pravi človek.
Kdo bi si mislil, da ima tistih nekaj besed, ki jih ob nedeljah molimo v veri takšno burno zgodovino. In da so tako pomembne! Da je pomembno KAJ verujem, ne le KAKO, pa če to izvajam na še tako pobožen način!
Verjamem, ljubi moj Sofronij, da ni bilo lahko debatirati z monoteleti! Iz prve roke vem, kako naporno je razpravljati z govedom. Se srečujem s tem pojavom dnevno na vseh mogočih in nemogočih nivojih!
A nisi samo zmagoval. »Nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« je rekel Jezus. Sprtega in razdeljenega Jeruzalema ni bilo težko zavzeti. Leta 637 so muslimani vkorakali v mesto in cerkve spremenili v mošeje.
Piše, da si umrl od žalosti!
Se bojim, da se zgodovina ponavlja … in da se mešamo in smo zmešani do te mere, da bo eksplodiralo.
Obilo žegna ob tvojem godu. Pa nam ga vrni in razlij na nas!
Gregor