Ljuba sveta Terezija Velika!
Da nekoga razglasijo za »velikega«, mora seveda kaj velikega tudi narediti. Ti sama pa si rekla, da »Bog ne gleda toliko na velikost del, ki smo jih opravili, temveč bolj na ljubezen, s katero smo jih storili.«
In ti si, če gre verjeti izročilu – in zakaj mu ne bi … saj z leti vse bolj spoznavam , da je v izročilu ali v pobožnih legendah, če hočete, več resnice kot pa v zgodovinskih čitankah! Kot pravi pregovor: Slep človek je revež, zaslepljenec pa bedak! – no, torej: ti si veliko delala … in ker si dela opravljala z ljubeznijo, si tudi veliko ljubila.
In prav o ljubezni bi se rad pomenil s teboj.
V času svojega življenja si bila deležna mističnih videnj, zamaknjenj v katerih si doživljala trpljenje in ljubezen. Nekateri tvoji sodobniki so ti verjeli, drugi spet ne, te celo preganjali in se norčevali iz tebe.
A najbolj znano tvoje zamaknjenje se je zgodilo šele skoraj sto let po tvoji smrti. In resnici na ljubo, ti sama nisi prav nič kriva, da se – mirno lahko rečem zaslepljeni ljudje – še dandanes zgražajo nad Berninijevim kipom, ki te kaže v pozi in izrazu, ki je za nuno morda res nekoliko neroden in nenavaden, pobožnemu in seveda poročenemu človeku pa ni tuj. In se ne zgraža, se ne posmiha, ne poveša oči, niti z njimi ne zavija … ampak se še sam zamakne.
Ker ve, da je ljubezen ena sama in da so si sorodne njene pojavne oblike, pa če gre za ljubezen med možem in ženo, med nevesto in ženinom… ali pa za ljubezen med Bogom in tistim, ki Boga neskončno ljubi!
Zakaj bi nekdo hotel ločiti duhovno in telesno ljubezen?! Ene brez druge ni. Naj se še tako predajam duhovni ljubezni, lahko ljubim le v telesu! Če ločim duha in telo, dobim pornografijo in ateizem. Ki je duhovna pornografija. Kot je pornografija ljubezenski ateizem … celo antiteitzem!
Ljuba sveta Terezija, združena s svojim nebeškim Ženinom uživaš polnost ljubezni, ki jo tu na zemlji lovimo le po koščkih. Ti že »iz oči v oči«, mi pa »v ogledalu in v uganki«!
Obilo žegna za tvoj god, pa nam ga vrni in izlij na nas!
Gregor