Ljubi moj sveti Virgil!
Lahko si upravičeno užaljen, da ti Slovenci, kljub temu, da smo ti podelili doneč naslov »apostol Karantanije«, nismo zgradili in posvetili nobene cerkve.
Pa kako boš užaljen ti, blagi in svetniški mož, ki si v svoji še bolj blagi in še bolj sveti ljubezni, Slovence oziroma v tvojih časih še Slovene, označil za »dobre, plemenite, gostoljubne in pogumne«? Te štiri pridevnike človek res težko poveže z našim narodnim značajem in seveda se prikrade misel, da si se, blag in svet, kot si bil, ljubi sveti Virgil, zmotil in si besede namenil kakemu drugemu narodu. A si v isti sapi dodal, da smo »vdani petju in igri«. To pa smo in potemtakem si s svojim opisom ciljal prav na nas.
Ali smo taki včasih res bili ali si nas take zgolj ti videl? Kdo bi vedel. A dejstvo je, kot poudarjajo po vrsti vsi zgodovinarji, da si bil v svojem misijonskem poslanstvu zares blag in mil, in nikakor nisi hotel, da bi se nauk ljubezni širil »z ognjem in mečem«, kot so to imeli navado germanski misijonarji.
Ni čudno, da si se kmalu z njimi zapletel v spor. Bolj čudno je, da sta si v tem sporu nasproti stala s tvojim svetniškim kolegom svetim Bonifacijem, ki se kiti z nazivom »apostol Nemčije«!
Seveda pri sporu z Bonifacijem ni šlo zgolj za teologijo, temveč predvsem za geografijo, in ne čudim se, da je sveti Bonifacij najpogosteje upodobljen s sekiro v roki, sem pa vseeno, firbčen kot sem, pobrskal, o čem točno sta se sprla in spor zvlekla pred samega papeža.
Bonifacij je trdil, da so krsti, ki jih je opravil nek v latinščini slabo podkovan duhovnik, neveljavni, ker so bile besede pri obredu napačno izgovorjene, ti pa si nasprotno trdil, da je krst veljaven, ker je bil podeljen s pravim namenom.
»Švabska birokratska natančnost,« če smem pripomniti in tedanji papež Zaharija se je strinjal z menoj in teboj. In seveda bi bilo vse skupaj zgolj zabavna anekdota, ko se »švabski« princip razumevanja urejanja odnosov med človekom in Bogom na krilih janzenizma ne bi obdržal vse do danes. In ne le obdržal.
Ti, ki razmišljajo po nemško in govorijo po latinsko so vse glasnejši in ne bi bilo slabo, ko bi se Nebesa odločila in nam poslal kakega novega Virgila, kajti Bonifacijev kar mrgoli!
Ljubi moj sveti Virgil. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da bomo vsaj malo spet dobri in plemeniti in pogumni in gostoljubni.
Gregor
PRISLUHNI
