Četrtek, 18. april
»Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Nihče ne more priti k meni, če ga Oče, ki me je poslal, ne pritegne.«
(Jn 6, 44)
Bog mi odpusti moj izkrivljeni smisel za humor, a v moji glavi, v mojih ušesih, in verjetno res le v govorici naših gorenjskih koncev, pa še to verjetno bolj iz časov moje mladosti, nekoga pritegniti – pomeni: udariti ga! Pripeljati mu klofuto! Prilepiti mu eno krepko okrog kepe!
In se mi takoj pred očmi prikaže podoba, kako Bog Oče klofuta pobožne kristjane, ki se želijo približati Njegovemu Sinu. In še preden me vržete na grmado in me obtožite bogokletstva, pomislite, da so gospod škof svojčas pri birmi delili klofute v imenu in v potrditev Svetega Duha. Ta podatek pa da Očetovskemu pritegovanju popolnoma drugačen pomen. Oče namreč deli Duha spoznanja in resnice – četudi s klofutami zaradi katerih človeku zvoni v glavi in odzvanja v srcu – da vsak, ki se približa Sinu v resnici spozna komu se bliža.
In je tudi res, da vsakdo, ki se druži z Jezusom, vsaj v očeh tega sveta, velja za malo pritegnjene.