Ljubi moj sveti Ciril Jeruzalemski!
Rojen si bil v času, ko je cesar Konstantin po vsem cesarstvu razglasil versko svobodo. Pripadaš torej čisto prvi generaciji, ki ji svojega krščanstva ni bilo več treba skrivati.
Čeprav … če sva malo dlakocepska … se krščanstva, tistega: pravega, ne birokratsko-papirnatega, zavedenega zgolj v župnijske arhive in škofijsko statistiko in da bo stara mama dala mir, sploh ne da skriti. Nekdo, ki živi iz krsta, nekdo, ki je oblekel Kristusa, ki je v Kristusu postal nov, odrešen človek … tega ne more skriti … in se njegovo novo/odrešeno življenje izraža in kaže v vsem kar počne! Od tega kako prime za žlico, do tega kako leže v posteljo!
Ker je življenje! In ne le življenjska odločitev ali nazor.
Življenje! Ne teorija ali celo filozofija.
Ker ne gre za način razmišljanja, ki mu potem življenje skuša slediti, ampak gre za življenje, ki spremeni način razmišljanja.
Ker gre za ljubezen.
In se mi zdi, da bolj ko je – zaradi političnih ali družbenih razmer – potrebno »skrivati« krščanstvo/vero, bolj se ta kaže in razodeva. In več svobode, ko je, več ko je odprtosti in liberalizma, manj vere je … Oziroma, bolj jo zgolj kažemo: z javnimi manifestacijami, procesijami, pobožnostmi, križi na stenah, rožnimi venci okoli vratu … Ni pa ljubezni.
Če sem predrzen – in to običajno sem – bi lahko rekel: Več ko je vere na ustnicah, manj je je v srcu. Več ko je te »ustne vere« v politiki in družbi, manj je »srčne vere« v Cerkvi in družini.
Oprosti, zašel sem …
Bil si jeruzalemski škof in v Baziliki Božjega groba si katehumene pripravljal na krst. Tvoje »Kateheze« so menda najbolj popoln tečaj priprave na krst.
Pravim: menda. Ker jih ne poznam. Nihče me ni naučil, nihče pripravil. Bil sem krščen kot otrok, moji otroci pa krščeni brez posebne priprave … v zaupanju in veri, da jih bom jaz poučil o vsem potrebnem.
Upam, da sem jih.
Da jih še.
Ne z ustnicami, ampak s srcem.
Ne s teorijo, ampak z življenjem. Odrešenim življenjem.
Obilo žegna ob tvojem godu, škof jeruzalemski. Pa nam ga vrni in razlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
