Ljubi moj sveti Teotim!
Prebiram skop zapis o tebi v Življenjepisu svetnikov in si belim glavo kaj naj pišem o tebi, oziroma o čem naj ti pišem?
Piše, da nam niso znane podrobnosti iz tvojega življenja. Piše, da te je sv. Hieronim, tvoj sodobnik, v svoji knjigi »O slavnih možeh« pohvalil kot pisca in da si pisal »v dialogih«. Piše, da si bil filozof, misijonar in škof. Piše, kar piše … premišljujem … in kar na lepem se v meni prebudi – iz neznanega razloga – močna ljubezen do tebe. Kar tako. Iz »čista mira«, kot smo rekli včasih. Kar na lepem se mi zazdi, da sva si podobna, oziroma bolje rečeno, začutim željo, da bi ti bil podoben. Še bolj podoben.
Filozofiram. O, kako filozofiram. Seveda ne v strogem znanstvenem in tehničnem pomenu filozofiranja, a rad nakladam, razpredam misli … in to običajno iz fotelja – na zofi. Filozofiram.
Misijonarim. Že od nekdaj sem v družbi drugače in celo nasprotno mislečih, čutečih, usmerjenih, in vseskozi skušam biti most: med bregom, ki naj bi bil »moj« in »naš« ter drugim bregom, ki je »njihov« in »vaš«, čeprav sta oba bregova moja. Kajti rad imam ljudi na enem in na drugem bregu. Ter ljubim reko, ki teče vmes. Jaz pa sem most. Mostarim. Misijonarim.
O škofih ne bi. Se, že prevečkrat povedal svoje mnenje. Sem pa nedolgo tega poslušal novega krškega/celovškega škofa … in jokal od ganotja in radosti. O, naš je! Ne le, ker je Slovenec. Naš!
Kdaj pa kdaj mi kdo reče, da sem »slaven«, in pišem tudi rad, celo v dialogih, ko ti, le da jaz predvsem iz poklicnih – teaterskih razlogov. A moji zapisi niso vredni, da bi ostali v spominu, in čez leta, bo morda o meni kdo govoril, kot o »slavnem«, a zapisov se ne bodo spominjali.
Kot so tudi nepomembne podrobnosti iz mojega življenja … pa čeprav se sam sebi ošabno zdim pomemben. In se zaradi teh »podrobnosti« dostikrat sporečem s svojo boljšo polovico.
Ljubi moj sveti Teotim, piše, da si bil velik mislec in plemenit človek. Tudi jaz si tega želim. Ne zato, da bi si kdo o meni kaj takega mislil, ampak da bi mislil »veliko« in veliko »plemenitega«, to bi rad.
Ljubi moj sveti Teotim. Če zelo enostavno prevedem tvoje ime, si bil v »Božjem timu«, v Božji ekipi. In tudi jaz se trudim, da bi bil. In upam, da sem. Ne le po krstu, temveč po življenju – iz krsta.
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
