Ljubi moj sveti Don Bosco!

Ne zameri, ker sem te prikrajšal za ime, a svetih Janezov vas je vendarle toliko, da vas lažje ločimo po priimkih in seveda po vzdevkih, ki ste si jih s svetniškim življenjem prislužili. Mislim seveda na razne Zlatouste, Dobre, Usmiljene, Od Boga in Od križa … a bi te vzdevke tako ali drugače lahko prilepili vsem svetim, ne le svetim Janezom – pa je spet zmeda.
Ti pa si tako ali tako bolj poznan po svojem priimku, kot po imenu.

In tudi tvoj priimek je nekolikanj poseben, saj »bosco« v italijanščini menda pomeni »gozd« in se tako – če malo parafraziram znano reklo, da se zaradi dreves ne vidi gozda – lahko zgodi, da zaradi množice svetih Janezov spregledamo Bosca. Pa je »bosa« tale moja misel in prispodoba, kajti daleč od tega, da bi bil, ljubi moj sveti Don Bosco, spregledan. 

Mi je pa zanimivo kako svetnikom slovenimo imena, priimkov pa se ne dotikamo in predrzno razmišljam dalje, kako bi se ti pisal po slovensko: Janez Gozd? Ali Gozdni Janez? Hostar? Hostnik? Lesar? Logar? Grm? Morda celo Grmič? Pa bo bolje, da neham s tem razmišljanjem, da me ne odnese predaleč oziroma, da se ne izgubim v tem gozdu.

Svoje življenje, ljubi moj Don Bosco, si posvetil mladim, še posebej pobom: izgubljenim, osirotelim, brezposelnim … barabicam, če sem iskreno natančen. Oziroma: potencialnim barabicam – potem ko se je tvoje delo iz kurative preobrazilo v preventivo. Ustanavljal si oratorije: hiše, ki so nudile zavetje in izobrazbo takim, ki bi jih življenjski viharji odpihnili kdove kam. 

Že v semenišču si okrog sebe zbral enako misleče in čuteče tovariše in ustanovil Družbo veseljakov, leta kasneje pa si ustanovil salezijance. Če so današnji salezijanci še družba veseljakov, je vprašanje, ki ga bom pustil brez odgovora, oziroma naj si nanj odgovori sam vsak, ki pride v stik z njimi. S salezijanci, namreč in s Hčerami Marije Pomočnice. Zase lahko rečem, da mi še zmeraj zaigra srce, ko se spomnim na »med dvema ognjema«, igran pri »nuncah na Bledu«! 

Sirota nisem bil, potencialna barabica pa prav gotovo, kot je to vsak izmed nas. Kot je v enaki meri vsak izmed nas tudi potencialni svetnik. Odvisno le s kakšnimi svetniki v otroštvu in še kasneje v življenju prideš v stik.

Ljubi moj sveti Janez Don Bosco! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni, če utegneš, medtem ko z angeli in vsemi barabicami, ki so po tvoji zaslugi prispele v nebesa, igraš med dvema ognjema, in ga izlij na nas.

Gregor

PRISLUHNI