Ljubi moj sveti Leon III.!
Ko takole prebiram svetniške spise, se mi zdi, da tako rekoč pri slehernem svetniškem papežu – oziroma, da bom birokratsko natančen: pri slehernem papežu, ki je bil razglašen za svetnika – naletim na stavek, da je vodil Cerkev v nemirnih časih.
Sam od sebe se torej ponuja zaključek, da se v Cerkvi vedno kaj nemirnega dogaja, in se hkrati postavlja vprašanje, ali so kdaj sploh bili mirni Cerkveni časi?
O, seveda so bili tudi taki – mirni – časi, a iz tistih obdobij poznamo zelo malo papežev, ki so razglašeni za svetnike in še precej manj svetniških papežev.
Ko govorimo o Cerkvi, vendarle govorimo o Petrovi barki, barki, ki ji je namenjeno in usojeno, da pluje po vodi, ki se vedno, tudi v lepem vremenu, vsaj malo ziblje in maje, valoví … In ko govorimo o treh temeljnih postavkah krščanskega življenja, o veri, upanju in ljubezni, le redko čutimo trdna tla pod nogami. Ne nazadnje je ta, ki pravimo, da je ustanovil Cerkev – čeprav, če sem čisto birokratsko natančen, to ni nikjer tako dobesedno zabeleženo – hodil po vodi in – če se še malo pošalim – kadarkoli že se je s čolnom prevažal po Tiberijskem jezeru, ki mu nekateri rečejo tudi morje, je ta čoln vedno malce premetavalo zaradi valov in vetra, ki je bil, kot je zabeleženo, nasproten.
A barka je varna, dokler je na vodi, ko je torej voda zunaj in okrog nje, četudi je nemirno ali celo viharno, ko pa voda vdre v notranjost, v podpalubje, pa govorimo o katastrofi. In ob razpokah se to lahko zgodi tudi med počitkom v pristanišču, ko se barko priveže in zasidra.
Tudi ti, ljubi moj Leon III., si torej krmaril skozi nemirne čase, ko so se – tako berem – čedalje bolj širile razpoke med krščanskim Vzhodom in Zahodom zaradi splošnih razmer in miselnosti in zaradi razlik v nauku. Na Zahodu se je že precej razširilo uvajanje izraza v veroizpovedi, da Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina; tega izraza Vzhod ni sprejel in je postal formalni vzrok za razkol leta 1054.
Zanimiv citat, ki nekako namiguje, da je za usodni razkol in cepitev Cerkve na Katoliško in Pravoslavno, odgovoren sam Sveti Duh. Kriv ali ne, ta Sveti duh je tebe, ljubi moj sveti Leon III., razsvetlil in navdihnil, da si misijonarjem, ki so se podajali v naše nemirne kraje, naročal, naj krščanski nauk širijo v domačem jeziku. Tako si tudi ti zaslužen, da po več kot tisočletju še vedno lahko Boga častimo v slovenskem jeziku, o razklanosti in razcepljenosti in o dlakocepstvu Slovencev pa kdaj drugič.
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
