Ljubi moj blaženi Jan Jenštejn!
Lahko bi rekel, da si ti en tak stric iz ozadja …
Ne le zato, ker sta tvoje življenje in kariera praškega nadškofa, če smem tako imenovati tvoje pastirsko poslanstvo, prepletena s političnimi spletkami, s katerimi običajno povezujemo strice iz ozadja … temveč predvsem zato, ker je iz omenjenih političnih spletk, v katere so te kot nadškofa vpletali, bolj znan izšel tvoj generalni vikar Janez Nepomuk. Bolj znan in bolj svet. Saj so ga zaradi njegove mučeniške smrti razglasili za svetnika, ti pa, ki si vztrajal, da bi »dober boj dobojeval«, pa si ostal v njegovi senci in si »zgolj« blaženi … in na svetniški naziv še čakaš.
Pa mislim, da te to ne moti, saj že na tem svetu zavisti nisi poznal, kaj šele na onem.
Po škofovski službi nisi hlepel, si jo pa vestno izpolnjeval, kajti služba je služba, družba pa družba … in je družba kaj hitro lahko slaba, pa čeprav je kraljevska. Češki kralj Venčeslav je kazal pretirano zanimanje za cerkveno premoženje in se vtikal v cerkveno politiko in kot kralj kar ni poznal meje in mere.
Jezus je njega dni, ko so mu v roke potisnili novec, dejal: »Cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega!« in je s tem enkrat za vselej razložil, kako naj zgleda ločitev Cerkve in Države. A je problem, če si cesar (ali v tvojem primeru – kralj) lasti tisto, kar pripada Bogu. Res pa je, da je še huje, kadar se kak božji človek začne obnašati po cesarsko.
Venčeslav ni izbiral sredstev in kot že povedano, je bil zato tvoj prijatelj in generalni vikar Nepomuk ob glavo. Ti pa si si razbijal glavo, kako se zoperstaviti kraljevi tiraniji. In si se po pomoč obrnil k Mariji. A Marija, mogočna nebeška kraljica in priprošnjica, ki je v svojem življenju tudi bežala pred tiranskim kraljem, ti je svetovala slediti njenemu zgledu … in tako si se tudi ti umaknil … se odpovedal škofovskemu nazivu … ter se prepustil molitvi, pesnjenju in muziki. Lahko bi rekel, da si bil disident … predhodnik mnogih čeških umetnikov, kot sta Kundera in Havel … če naštejem le prva dva, ki mi prideta na misel.
Na žalost, ljubi moj blaženi Jan Jenštejn, si na svoji koži občutil, da je politika … Uf, grda beseda … in bi Jezus iz nje moral izgnati ne le sedem hudih duhov kot iz menda iz Marije Magdalene, ampak sedemdesetkrat sedem.
Kakorkoli … zdaj uživaš blaženi mir.
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas!
Gregor
PRISLUHNI
