Ljuba moja sveta Terezija Benedikta od križa!
Kljub temu, da mi je tvoje ime zvenelo nekam znano, priznam, da sem sprva mislil, da sta mi koledar in svetniške litanije na pot pripeljala zgolj še eno karmeličanko, ki ji je ime Terezija, kot je bilo pač ime še dvema, brez dvoma najbolj znanima karmeličankama: Tereziji Avilski in Tereziji Deteta Jezusa, ki ju imenujemo tudi Velika in Mala. In sem se tako v mislih že pripravljal, da bom pisal o pomanjkanju domišljije pri izbirah imen v karmeličanskih samostanih, ali pa morda o predestinaciji in preferiranju nekaterih imen pri beatifikacijah.
Hotel sem te, ljuba moja Terezija, celo razglasiti za Srednjo, ko Veliko in Malo že imamo.
Hotel sem se, kot vidiš, malo pošaliti na tvoj račun in na račun tvojega imena. Potem pa sem prebral še tvoje civilno, oziroma svetno ime, in me je minil smeh in mi ni bilo več do šale, saj si bila, če malo poenostavim, prav zaradi svojega imena pahnjena v smrt.
Ljuba moja sveta Edith Stein! Samo zato, ker ti je bilo ime, kot ti je bilo, samo zato, ker si se pisala, kot si se pisala, samo zato, ker si po mnenju obsedenca, ki si je takrat podjarmil tako rekoč celotno Evropo pripadala napačni družini in rodu, preprosto: ker si bila Judinja, so te nacisti, ki jih ni zadržal0 ne tvoje redovno ime ne redovna obleka ne samostanska klavzura, poslali v smrt.
Končala si v taborišču smrti, v Auschwitzu, v krematoriju, v ognju …
Nisi umrla zaradi vere, ne starozavezne ne novozavezne, si pa, prepričan sem, umrla v veri, tako starozavezni kot novozavezni. V smrt te je poslalo sovraštvo, a umrla si v ljubezni.
Še ena reč je povezana s tabo, s tvojim imenom, oziroma bolje rečeno priimkom.
Stein namreč pomeni kamen, in za cerkvijo v Radovljici, ki je zgrajena na kamnitem klifu in seveda posvečena Svetemu Petru – Skali, stoji betonski bunker iz časa druge svetovne vojne, vojne, ki je tebi, ljuba sveta Terezija Benedikta od križa, vzela življenje. In ta bunker so v spomin in opomin spremenili v kapelico, posvečeno tebi, ljuba sveta Edith Stein, in na kamnite plošče s katerimi je bunker kapelica opremljena, je tvoje življenjske postaje naslikal moj pokojni oče.
Papež Janez Pavel II. te je razglasil za sozavetnico Evrope, in tako bdiš nad nami Evropejci, nad našimi odnosi in paziš, da ne bi spet vzplamtelo sovraštvo, da ne bi gorelo.
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
