Ljubi moj sveti Ludvik IX!
Bojim se, da te bom užalil.
Prebral sem, da, dostojanstven kot si bil, nikogar nisi tikal, jaz pa v teh svojih pisarijah tikam vse po vrsti, celo Svetega Duha in Mater Božjo, in bom tikal tudi tebe.
Zavedam se, da si bil kralj, a ne boš prvi kralj, ki ga bom tikal, in če so vsi svetniki in svetnice do sedaj prenesli tikanje – pa so bile med njimi dame, nune, kraljice in ena cesarica, pa celo papeži in škofje – boš tikanje prenesel tudi ti. Če že zaradi drugega ne, zaradi svoje blage in ponižne svetniške narave, čeprav berem, da si bil jezljive sorte.
Ob prebiranju tvojega življenjepisa sem dobil vtis, da imam opravka s svojevrstnim »supermanom«. Saj ne, da sem naletel na kako sposobnost ali vrlino, ki je ne bi poprej že odkril pri kakem drugem svetniku, a toliko neke dvojnosti oziroma protislovnosti, kot jih mrgoli v tvojem življenju, zlepa ne najdeš.
Kot rečeno si bil kralj, pa vendar živel skromno, v duhu Frančiška Asiškega, saj si bil ne nazadnje tretjerednik.
Na dvoru hrane in udobja brez dvoma ni manjkalo, ti pa si se postil in se bičal.
Vladarji so običajno oblečeni v žido in brokat, ti pa si nosil spokorniško obleko.
Vestno si izpolnjeval vladarske dolžnosti, prisostvoval sejam ministrov in sodnim obravnavam, pa vendar si našel čas za redno branje Svetega Pisma, cerkvenih očetov in liturgičnih molitev.
Kot kralja te je obkrožala množica hlapcev in služabnikov, pa vendar si obiskoval bolnike, celo gobave, in jim sam stregel … tako da so bili najbolj ubogi deležni dobesedno kraljevske postrežbe.
Sam si, ne le v dejanjih, temveč tudi v željah in mislih stremel k čistosti, a poročil si se z lahkoživo spogledljivko. Zgodovina zakon opisuje kot »dolg in mučen nesporazum«, a si ostal neomajno zvest in ljubeč.
Po vseh teh opisih sodeč, si bil vladar, ki bi si ga ljudje lahko samo želeli, sploh danes, ko se nam kolca po sposobnih, predvsem pa častnih in poštenih politikih.
Je pa res, in je treba povedati, da si Evropo popeljal v vojno. Resda križarsko vojno, da bi svete kraje osvobodil iz rok nevernikov, a vojno vendarle.
Čeprav slabotne postave, si bil v boju trd in neustrašen nasprotnik.
In v vojni si tudi zaključil svoje zemeljsko življenje. Ne z mečem v boju, temveč v skladu s svojim protislovnim življenjem, v bolniški postelji.
Ljubi moj sveti Ludvik IX. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas, da bomo kot ti v naši vsakodnevnosti hrepeneli po božjem, in na naše politike, voditelje, da bodo kot ti, služili, ne le vladali.
Gregor
PRISLUHNI
