Sveta Elizabeta in Zaharija, moj ljubi postarani zakonski par!
Čuden par sta.
Dva človeka, ki ju vsi poznamo … zaradi vajinega čudne nosečnosti… zaradi vajinega še bolj čudnega, že kar čudaškega sina … zaradi vajine čudne, čudaške in svete žlahte … In ker vaju poznamo, se nam zdi, da o vaju tudi vse vemo … in se vaju potem tako: ob raznih godovih in praznikih v cerkvenem letu spomnimo, iz krščanske dolžnosti preberemo enega od dveh odlomek iz evangelijev, kjer se pojavita … in potem izgineta iz evangeljske zgodbe in iz našega spomina … do naslednjega goda ali adventa. Morda prisluhnemo še kakšni dobronamerni pridigi v kateri padajo floskule o vajini veri, potrpežljivosti in svetosti, rečemo amen in pri tem prav nič ne premislimo vajinega čudnega, čudaškega in svetega življenja.
Pa vendar je vajina zgodba polna prečudno svetih vprašanj, ki se mi zdijo nadvse aktualna prav za naš čas … za sedanji trenutek odrešenjske zgodovine:
Kako je biti duhovnik in poročen? Razklati svoje srce med dva gospoda, služiti Bogu in ženi? Varati Boga z ženo in ženo z Bogom?
Kako je biti poročen z duhovnikom? Kako je ljubiti, če veš, da si to, kar ti kot ženi pripada, ukradla Bogu?
Kako je služiti Najsvetejšemu pri Njegovem oltarju, ko te je ta Najsvetejši prikrajšal za najsvetejše v tvojem družinskem življenju? Zmanjka besed, kajne? In to prav kruto dobesedno, ko – vsaj s človeškega stališča gledano – popolnoma upravičeno izraziš čisto majčken dvom? Božja logika, ki presega čudno, čudaško in presega tudi sveto!
Kako je zreti angela nad božjim oltarjem in angela v domači postelji? Kateri je lepši?
Kako je ohranjati vero in upanje skozi neuslišano željo po materinstvu?
Kako je ohranjati ljubezen, pa ne le ljubezen – več kot očitno tudi ljubezensko strast – globoko v tretje življenjsko obdobje?
Kako je ostati odprt za življenje … vse življenje?
Kako se ljubiti nezaščiten in nezaščiteno?
Kako je sprejeti nekaj zaželenega na nenačrtovan in nepričakovan način? Sprejeti življenje, ko si ga že odpisal? Prisluhniti glasbi življenja, ko sta že nastopili andropavza in menopavza? Ko ugotoviš, da sta ti dve pavzi … zgolj pavzi … in da je Veliki skladatelj nametal divje note v nadaljevanje, v veliki in famozni finale?
Kako je, ko tvoj otrok izgubi glavo?
O, veliko čudnih, čudaških in svetih vprašanj … nepotrebnih in celo spotakljivih…
Pa vendar se o njih, ob premišljevanju vajinega življenja, sprašujem tudi sam. No, ne sam… imam še ženo in potomce … in občestvo in občinstvo… In skušam tudi odgovoriti na ta vprašanja. Prav tako ne sam.
Sveta zakonca, obilo žegna ob vajinem godu, pa nam ga vrnita in obilno razlijta na nas!
Gregor
PRISLUHNI
