4. Januar
»Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure.«
(Jn 1, 39)
Spomin je hecna reč.
Marsikaj pozabimo, marsikaj pa se nam vtisne v spomin.
Nekaterih ljudi in dogodkov ne pozabimo nikoli, nekatere bi najraje pozabili, pa ne gre, nekaterih pa se ne spomnimo več in se jih zaman trudimo priklicati v spomin.
Zapomnimo si zelo različne reči na zelo različne načine iz zelo različnih razlogov. Včasih je spomin navezan na vonj, na vreme, na barvo, celo na počutje … Sam pa lahko dodam, da je precej mojih spominov povezanih s hrano, in nikar ne recite, da vas je ta podatek presenetil.
Evangelist Janez si je zapomnil uro, ko je prvič zagledal Jezusa. Bilo je okrog desete ure. Ob štirih popoldne torej, če se ne motim.
Se spomnite trenutka, ure, dne, dogodka … ko ste spoznali, da ste odrešeni? Ko ste na tak ali drugačen, poetičen ali povsem stvaren način na sebi začutili Jezusov pogled ali dotik? Ko ste zaslišali besede Hodi za menoj! (glej Mt 9, 9)?
Tudi če se tega ne spominjate, nič hudega. Jezus si je zapomnil!