Ljubi moj Janez I.
Že res, da je bil apostol Janez, od vseh apostolov Jezusu najbolj pri srcu – čisto dobesedno: ko se je pri zadnji večerji sklanjal na Jezusove prsi; in zaradi podatka, da je bila edino njemu prihranjena mučeniška smrt.
A papeškim Janezom ki se jih je v zgodovini Cerkve zaenkrat zvrstilo 23 – oziroma, če k njim prištejemo še oba Janeza Pavla: 23 in dvakrat po pol, torej: 24 – je Jezus svojo ljubezen izkazoval po pregovoru: »Kogar Bog ljubi, tega tepe.« Saj cerkveni zgodovinarji pravijo, da so vsi Janezi papeževali v težkih časih in razmerah.
In ti, ljubi moj Janez I, si kot prvi vsem utrl pot.
V politiki je veliko sr…., mislim – smeti, in je potrebno neprestano čiščenje, pomivanje, glancanje, poliranje … zato mnogim zdrsne na političnem parketu. In v politiki je drselo tudi že v časih, ko še ni bilo parketa. In je seveda res tudi, da na marmorju še prej spodrsne.
Tudi tebe, ljubi moj Janez I, so tedanji posvetni vladarji zvlekli v svoje igrice, in si z božjo pomočjo krmaril med njimi, kolikor časa je pač šlo. Ko ni šlo več, pač ni šlo več, in si vdano sprejel pregnanstvo in smrt kot Božjo voljo.
Od vseh papežev Janezov sta za sveta proglašena dva: ti, ki si prvi, in triindvajseti Janez, ki je bil zadnji. Tega je ljudstvo označilo tudi za »dobrega«, ma, si bil dober tudi ti, ta prvi, prav nič ne dvomim.
Ker nas Slovence sosednji narodi označujejo za »Janeze«, pa tudi sami si v šali tako rečemo, te prosim, da z nebeških višav vržeš oko še posebej čez naše kraje in »janeze« ki nas vodijo in nam vladajo in ki se v našem imenu med seboj prerekajo. Kot papeški Janezi, tudi mi neprestano doživljamo težke čase in razmere. Da smo si tega bolj ali manj sami krivi, ti ne bom omenjal. Pošlji kak vzdih pred božji prestol, da nam bo lažje.
Pa veliko žegna za tvoj god. Izlij ga v veliki meri čez nas.
Gregor
PRISLUHNI
