Ljubi moj sveti Dominik Savio!
Nisi svetnik, ki ga ne bi poznal … ker tudi nisi nepoznan svetnik.
Časovno relativno blizu – kaj pa je teh dobrih sto petdeset let od tvoje smrti?!
Za razliko od mnogih svetniških očakov, katerih obrazi so nam neznani in njihova življenja zgolj niz zgodbic in legend, ki mi omogočajo, da se nasmehnem in rečem: »No, no, no … česa vse si ljudje ne izmislijo!«, sta tako tvoja podoba kot tudi življenjepis povsem preverljiva … in me spravljata v obup!
Kajti v nepolnih petnajstih letih si dosegel popolnost, ki nam je vsem vzor … in nam v kislo grozdje spreminja izgovore: da imamo še čas, da smo še mladi, da bomo že še, da to pride z leti…
In s sleherne tvoje upodobitve me zre deški obrazek s tako čistim pogledom … in bujno fantovsko frizuro … da zlahka uzrem svoje otroke … predvsem svoje pobe … fante ministrante … ki me tudi spravljajo v obup, saj njihovo obnašanje, vedênje in védenje, nista primerljiva s tabo. In sem za to v pretežni meri odgovoren jaz!
Pa saj veš, ljubi moj Dominik, da se bolj ali manj šalim … in sem čisto zadovoljen s svojimi otroki.
In da ste otroci, kot si ti, staršem precej naporni… saj ste skoraj brez napak in tako rekoč popolni … in starši potem vemo, da je nemogoče, da bi bila to naša zasluga. Da je to božje delo. Da ste božji. In smo potem malo žalostni… Saj si otroke tako radi lastimo … pa čeprav v srcu vseskozi vemo, da niso čisto naši…
Vem, da vzgajamo angele. To je dejstvo. Dobimo jih iz nebes in skrbimo za njih toliko časa, da jim zrastejo krila. In odletijo. In nas zapustijo. Bolj ko jih ljubimo, (mislim, res ljubimo… pravilno ljubimo… ne razvajamo, ampak vzgajamo s potrpežljivo, dobrotljivo ljubeznijo…), lepša in močnejša krila jim zrastejo. In hitreje in dlje bodo odleteli. A se bodo zaradi lepih in močnih kril tudi vrnili. In vračali. Dokler še mi ne postanemo (spet) angeli…
In prosim, čuvaj mojo malo četico angelov, da jih v svoji očetovski vihravosti ne bom preveč in prevečkrat ranil ali pa jim celo polomil kril.
Ljubi sveti Dominik! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in razlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
