Ljubi moj Slomšek!
Ali blaženi ali sveti … pri meni ne igra posebne vloge. Niti pri drugih Slovencih ne. Da si »naš« … in »svet« … in edina logična izbira za prvega slovenskega svetnika, izhaja že iz tvojega imena.
Nomen est omen, da jo zašilimo še po latinsko, v jeziku Cerkve, katere sin si.
Anton Martin Slomšek!
Svetega Antona običajno upodabljajo s prašičkom, svetega Martina z gosko … je potem kaj čudnega, da si Slovencem, znanim častilcem pršuta, klobas in drugih mesnin ter strastnim »martinovalcem« svet? Okrog Sloma pa je tudi dosti nasadov in znano je, da se Štajercu, ki jé grozdje reče »neučakanec«!!
Ne nazadnje je še znameniti Rdeči Baron – tovariš Tito menda rad prepeval tisto: »En hribček bom kupil, bom trte sadil…«
Pa šalo na stran … da ne bo kdo užaljen.
Znano je, pa ne v zadostni meri, da si bil Prešernu ne le sošolec, ampak tudi kolega. Pesnik.
In nekoč sem se spravil delati primerjavo med vama … pesnikoma … In ti moram z vsem spoštovanjem, ki ti pritiče, reči: Prekaša te! Prekaša te zelo! V formi. V obliki. V duhu, če hočeš. V vsebini … ga pa ga daš v koš – ali v kozarec, kot želiš – v pogledu na svet. V optimizmu. V svetlobi. Saj si – ne nazadnje svet! Prešeren pa od sveta. Pa čeprav se morda zdaj družita in si krajšata (večni) čas!
Če mi kdo ne verjame, naj prebere Prešernovo Slovo od mladosti in tvojo Čas! Ali pa Prešernov sonet Komur je sreče dar bila klofuta in tvoje Potolaženje v trpljenju. Prešernov Kam – Ko brez miru okrog divjam in tvojo V nebesih sem doma!
Predvsem pa bi se ti rad zahvalil, ker si bil škof. Mislim … ŠKOF! Jasen v besedi in odločen v dejanju. Bil si človek akcije in ne sestankovalec! Sejalec besede in ne sejalec na sejah!
Čakamo na tvoj čudež, da te lahko dokončno razglasimo za svetega … pri tem pa smo spregledali, da je čudež, da ti je – kmetu in revežu blatnih škornjev – uspelo med nobleso na političnem parketu in ti ni spodrsnilo. Da si Slovenec, ki mu je uspelo. Med Slovenci!
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in razlij na nas.
Gregor
PRISLUHNI
