MARČEVSKI LARI-FARI
Zanimivo dejstvo je, da vse matere lahko praznujejo »dan žena«, »materinskega dne« pa ne praznujejo vse žene.
In da ne bo pomote: to ni zabavno dejstvo. Sploh ne za tiste žene, ki bi rade bile matere, pa jim ni dano. Pa tudi za tiste žene ne, ki bi lahko bile matere, pa nočejo biti.
In je vse skupaj en velik »lari-fari«, če mislite, da je »dan žena« zgolj ženski praznik in da je »materinski dan« rezerviran le za mamice! Nenazadnje: kot moški, mož in oče, sem prisostvoval šestim porodom, s čimer za dvakrat presežem številko porodov, ki jim prisostvuje povprečna slovenska mamica. In živimo v času, ko zadostuje, da zgolj uradno izrazim spremembo počutja, in rečem, da se mi zdi, da se moj družbeni spol razlikuje od biološkega, da sem torej ženska, in potem to uradno tudi sem! In ker sem bil kot moški oče, je potem logično, da sem kot ženska mama in bom jaz pokasiral vse tiste rože in bonboniere … Ko pa prazniki minejo, bom pa rekel, da se počutim kot stara mama in mi bodo moji otroci, ki bodo hkrati moji vnuki k fotelju pred televizijo prinesli čaj, piškote in zobno protezo!
Lari-fari!
Če rečem, da sem Gregor, to še nič ne pove o meni. Če rečem, da sem moški, pomeni, da je nekje ob meni ženska. Če rečem, da sem mož, pomeni, da je nekje ob meni žena (ali pa sem seveda jaz ob njej). In če rečem, da sem oče, pomeni, da nekje blizu tekajo otroci!
Tega ne pišem zato, ker bi vam, drage dame, hotel ukrasti praznik, temveč zato, ker je »dan žena, oziroma dan žensk« tudi moj praznik. Kdo vam bo sicer prinesel rože in bonboniero?!
In je »materinski dan« prav tako moj praznik. Kdo pa mislite, da da otrokom denar, da vam kupijo rože in bonboniero?!
In če me »dan žena« opomni in spodbuja, da postanem boljši (in pravičnejši) moški, me »materinski dan« opomni in spodbuja, da postanem boljši oče in pravičnejši mož!
Pa ne le to: »materinski dan« je – bodimo natančni – »Gospodovo oznanjenje«! In me opomni in spodbuja, da voljno sprejemam božjo voljo, božji načrt. Da postanem boljši in pravičnejši – odrešen človek!